Blaž LesnikBlaž Lesnik
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Alen SalihovićAlen Salihović
Fake news, lažne novice, simbolična fotografija (foto: John Iglar / Pixabay)
Fake news, lažne novice, simbolična fotografija | (foto: John Iglar / Pixabay)

Manipulativnost informacijskega sveta

Komentar tedna | 21.10.2023, 14:40 dr. Helena Jaklitsch

Verjetno se še spomnite, kako popularna je bila pred leti skovanka »fake news« oziroma lažne novice. Ne le pri nas, temveč globalno. O lažnih novicah, o tem, kaj so, zakaj moramo biti nanje posebno pozorni, smo dnevno poslušali v vseh medijih. Organizirane so bile razprave o škodljivosti lažnih novic za demokracijo, države so financirale projekte za ozaveščanje ljudi o pomembnosti njihovega prepoznavanja. Vrstili so se pozivi o nujnosti vključitve teh vsebin v šole za večjo občutljivost mladih pri rokovanju z njimi. Leta 2017 je bila beseda »fake news« celo beseda leta.

No, potem pa se je, prav tako prek medijev, zanimanje javnosti preusmerilo drugam, tako kot se to vedno dogaja – aktualna je postala podnebna kriza, vsak drugi dan nas je po televiziji nagovarjala Greta Thunberg. Seveda ne smemo biti naivni in misliti, da so vsakokratne pozornosti izbrane slučajno. Tisti, ki obvladujejo informacijski prostor, točno vedo, zakaj v ospredje postavijo določeno temo in na kakšen način jo hočejo predstaviti. Imajo svoje skrite agende, ki pa so vse tako ali drugače povezane z denarjem in oblastjo. Ideologije, ki jih prek obvladovanja medijskega in kulturnega prostora uveljavljajo, so zgolj orodje.  

Čeprav so opozorila o lažnih novicah izginila z naslovnic medijev, pa to ne pomeni, da več ne obstajajo in niso več problem. Ravno nasprotno. Vedno bolj dovršen razvoj tehnologije, nesluten razcvet umetne inteligence, vedno večja koncentracija medijske moči v rokah ideologije, ki stremi k razkroju demokratičnih standardov in naravnih zakonitosti, omogočajo vedno večjo manipulacijo z informacijami in z nami.

Po drugi strani pa nam naš instant način življenja in spremljanja dogajanja okoli nas dopušča vedno manj možnosti ustreznega premisleka o slišanem in videnem, o verodostojnosti in pristnosti servirane informacije. S sliko, z zvokom manipulirajo z našimi čustvi in z dojemanjem našega sveta kot še nikoli do sedaj. In ker smo vedno bolj površni in plehki v premišljevanju našega sveta, naše korenine pa vedno bolj spodrezane, smo bolj dovzetni za te manipulacije in laži, pogosto zapakirane v navidezno nadvse prepričljive argumente, bolj kot si upamo priznati.

Zadnji primer lažne novice je bila novica o izraelskem napadu na bolnico v Gazi, v katerem naj bi bilo ubitih prek petsto ljudi, med njimi številni otroci. Verjetno je tudi marsikdo med nami ob tej novici, ki se je kasneje izkazala za očitno lažno, potiho očitajoče pogledal proti Izraelu, kar je bil verjetno tudi namen tistih, ki so tako novico lansirali. Lažna je bila npr. tudi slika pretresene ženske in otroka, ki so jo nekateri mediji prikazovali. Tudi naši. Izkazalo se je, da je šlo za sliko, vzeto iz ene od nadaljevank, predvajane pred leti.

Očitno je torej, da je ves svet podvržen lažnim novicam. Saj je bil vedno, toda današnja lahka dostopnost do poplave informacij in izjemna koncentracija moči posameznih družbenih skupin, ki obvladujejo informacijski prostor, je to razvila do neslutenih razsežnosti.

Slovenija pri tem ni nobena izjema oziroma smo še bolj podvrženi temu pojavu; tudi zato, ker nimamo pluralnega medijskega prostora. Ne domišljajmo si, da skrbimo za različnost pogledov, če gledamo najprej dnevnik na javni, potem še poročila na komercialni televiziji, nato pa jutri vzamemo v roke še osrednji slovenski tiskani časopis. Vse troje se namreč napaja iz istega, levega ideološkega vira.

Toda pozor – pri lažnih novicah ne gre samo za golo laž. To bi bilo preveč preprosto. Gre predvsem za dovzetno manipulacijo, izkrivljeno interpretacijo, pa tudi skrbno izbrano odsotnost določenih informacij, kar pa zahteva našo večjo pozornost.

Gre za to, kako so izbrani gostje, ki nam tolmačijo določena družbena, politična, kulturna vprašanja, oziroma kdo ni povabljen k mikrofonu; kateri dogodki so medijsko pokriti in na kakšen način – s kakšno sliko, s kakšnimi besedami. Pomislite, kako se npr. poroča o paradi ponosa in kako, če sploh, o pohodu za življenje. 

Bodimo kritični. Ne imejmo kompleksa pred akademskimi nazivi, ki jih nosijo gostje, ampak se le potrudimo malo pobrskati, poguglati o njih na spletu. Tako boste kaj hitro ugotovili, da je univerzitetni profesor, ki se v osrednji informativni oddaji zgraža nad javno molitvijo rožnega venca, npr. velik nasprotnik Katoliške Cerkve.

Pa drug svež primer – na eni strani zgražanje nad pobudniki Pohoda za življenje, češ da spravljajo v stisko dekleta, ki so bila posiljena in so zanosila (medklic – velika večina neželenih nosečnosti ni posledica nasilja), na drugi strani pa popoln molk teh istih medijev in levičarskih aktivistov ob dejanskem povečanju posilstev v zadnjem obdobju v Sloveniji in razlogih za to.

Spremljajmo medije, ki povedo stvari tudi »z druge strani«, ter tuje medije drugačnega svetovnega nazora, kot so naši, ideološko močno na levo nagnjeni osrednji mediji.

Informacije je treba torej iskati širše – tudi na twitterju ali na FB, kjer ob vsem balastu in nekulturnem izražanju nekaterih dobimo tudi informacije in argumente, ki jih javni medijski prostor zamolči. Tam boste npr. izvedeli za srečanje 4.000 mladih navdušenih katoličanov v Stični ali o dejanski vrednosti košarice. Spremljajmo medije, ki povedo stvari tudi »z druge strani«, ter tuje medije drugačnega svetovnega nazora, kot so naši, ideološko močno na levo nagnjeni osrednji mediji.

Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.

Komentar tedna
Natalija Hormuth (photo: Osebni arhiv) Natalija Hormuth (photo: Osebni arhiv)

Zakaj je glas pot, ki vodi do harmonije?

Natalija Hormuth je profesorica latinščine in francoščine, svetovalka za celostno življenje in zdravje, coaching za vodenje z vrednotami, coaching za zavestno uporabo svojega glasu in solo pevka.