Kaj je v javnem prometu bolje od potovanja z osebnim avtomobilom?

Oddaje | 19.09.2023, 16:19 Blaž Lesnik

Kaj storiti z gnečo na cestah, ki se iz meseca v mesec stopnjuje, je vprašanje, ki nas zaposluje že kar nekaj časa. A vsem, ki dnevno stojijo v zastojih tudi po več ur, je jasno, da tako ne bo šlo več naprej. Težav je več kot rešitev, vprašanja zastavljati pa lažje kot podati odgovore, ki bi kot zamah čarobne paličice rešili vse prometne zagate. Vse bolj pa se kaže, da popularni ukrepi, ki prinesejo navidezno rešitev, na dolgi rok ne delujejo. Ali mednje sodi gradnja načrtovanega tretjega pasu na ljubljanski obvoznici? Kako okrepiti sistem javnega potniškega prometa, da bo dejansko privlačen in uporaben? Kaj je mobilnostna revščina in kam vse se lahko v hribe podamo z javnim prevozom? Gost Doživetij narave je bil dr. Matej Gabrovec iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

V Evropskem tednu mobilnosti smo, ki že več kot 20 let spodbuja k bolj trajnostni izbiri naših potovanj. Kljub vsem spodbudam, slovenska gospodinjstva za pokrivanje stroškov prevoza porabijo vse več denarja. Kot navaja statistka, je še leta 2000 slovensko gospodinjstvo za stroške prevozov v povprečju namenilo 16 % proračuna. Do leta 2015 se je ta odstotek povečal na 18,5 %, leta 2018 (najnovejši podatek) pa je narasel že na slabo petino proračuna gospodinjstva (19,6 %). Zanimivo je, da se je medtem odstotek sredstev, ki ga v povprečju namenimo hrani, zmanjšal (s 16,3 na 12 %). A tu so še številni drugi vidiki prevladujočega motoriziranega prometa: sedeč življenjski slog, prometne nesreče, čas, ki ga prebijemo v zastojih, onesnaževanje zraka, podnebne spremembe...

Gost Doživetij narave geograf dr. Matej Gabrovec svojega avtomobila nima, z njim se vozi zgolj kot sopotnik. Na pogovor se je pripeljal s kolesom, sicer pa za svoje vsakodnevne poti uporablja tudi javni promet, ki ga že več let aktivno spremlja. Na vprašanje o tem, kje so razlogi za vse daljše zastoje na naših cestah odgovarja s statistiko: “Leta 2000 je bilo v Ljubljani 174.000 delovnih mest, od tega je bilo 100.000, Ljubljančanov, ostalih, ki so se pripeljali v Ljubljano pa 74.000. V lanskem letu je bilo delovnih mest 245.000. Med njimi je še vedno 100.000 Ljubljančanov, v Ljubljano pa se jih pripelje 145.000. Se pravi dvakrat toliko kot pred dvajsetimi leti.”

V Sloveniji veliko govorimo o javnem prometu, ki smo mu sicer v besedah naklonjeni, a ko pride do dejanske uporabe, se zatakne. Potem slišimo kritike, da je sistem javnega prevoza slab in nekonkurenčen osebnemu avtomobilu zaradi premajhne pogostosti voženj, dolgih potovalnih časov, slabe dostopnosti informacij... Ali to drži?

“To v veliki meri drži. Javni promet se v zadnjih 30 ali 40 letih ni bistveno izboljšal. Počasni premiki se kažejo v zadnjih petih letih. Železnice so kupile nekaj novih vlakov, v avtobusnem segmentu so bile uvedene hitre linije, v turističnih regijah (npr. Bohinj) so vzpostavili turistične liniji. Se pravi je nekaj drobnih premikov na boljše, a v osnovni je vendarle sistem tak, kot je bil pred 30, 40 ali celo 50 leti. Železniška infrastruktura se z vidika potniškega prometa ni izboljšala, zato tu zelo težko izboljšamo potniško ponudbo.”

Kaj kažejo primeri dobrih praks – tudi iz tujine?

“Ljudje tam, kjer imajo dober časovno konkurenčen javni promet, le tega začnejo uporabljati. Iz Zasavja ali Borovnice (trenutno so tam zaradi obnove težave, ampak kmalu bo proga odprta) z vlakom prideš hitreje kot z avtom. Zato je tam delež ljudi, ki se vozijo z javnim prometom bistveno večji. Leta 2002 smo naredili podrobno analizo s pomočjo podatkov iz popisa prebivalstva. Takrat je še 12 % ljudi potovalo na delo z javnim prometom (danes je številka padla na 5%), iz Borovnice in Zasavja pa 30 % in več. Ljudje vedno najprej pogledajo, kakšen je čas potovanja z javnim prometom v primerjavi z drugimi oblikami, kot je osebni promet. To najbolj vpliva na odločitev.”

Kaj pa načrtovana gradnja tretjega pasu? Bo vsaj urgentno rešila trenutne vse bolj nevzdržne razmere?

"Te gradnje ne podpiram. Če sledimo trajnostnemu razvoju, poiščimo vse druge ukrepe preden razširjamo ceste. Kajti ko povečamo cestne površine, povečamo hitrost osebnega cestnega prometa in je javni promet spet manj konkurenčen. To pomeni, da bodo tudi tisti, ki so se morda zdaj še vozili z javnim prometom, spet prišli nazaj na osebni promet. Kmalu bomo spet v gneči. Zato moramo prej zgraditi in izboljšati železniško omrežje, javni promet, veliko rezerve je v mestnem prometu v Ljubljani. Ljubljančani govorijo, da je problem zaradi tistih, ki se pripeljejo iz drugih koncev v Ljubljano na delo. A pozabljamo, da se tudi 100.000 Ljubljančanov vsak dan pomika znotraj mesta na delo. Polovica od njih se vozi z osebnim avtomobilom, večina od njih uporablja avtocestni obroč. Če bi izboljšali javni promet znotraj Ljubljane, se pravi da bi imeli časovni konkurenčen promet denimo med Šiško in BTC-jem, bi lahko zmanjšali obremenitev obvoznice."

V hribe z javnim prevozom

Nekoč se je v hribe hodilo peš oziroma so planinci prišli do izhodišča z avtobusom ali vlakom. Danes želimo izkoristiti zadnji centimeter ceste, ki bi nas pripeljala čim dlje in čim višje. Na nekaterih bolj obljudenih izhodiščih je stanje že tako nevzdržno, da povzroča prometni kaos. Ena od rešitev je uporaba javnega prevoza, zato so pri Planinski zvezi Slovenije v sodelovanju z geografskim inštitutom zasnovali 40 trajnostnih izletov, ki so razporejeni po vsej Sloveniji. Ena od pomembnih prednosti javnega prevoza je, kot so zapisali, tudi ta, da se nam ni treba vračati na izhodišče - izlet ali planinsko turo torej lahko končamo na povsem drugi lokaciji. Na ta način v enem zamahu lahko obiščemo več območij ali pokrajin, kar z lastnim avtomobilom ni mogoče. Teh 40 izletov so predstavili v obliki spletne aplikacije V hribe z javnim prevozom.