Maša v Sodražici | (foto: druzina.si)
Kdo od naših svetniških kandidatov bo prvi razglašen za blaženega?
Novice | Marjana Debevec Marta Jerebič
Osrednje praznovanje nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije je bilo včeraj v Sodražici. V ospredju je bil lik Magdalene Gornik, ki je dober mesec, v času cerkvene preiskave, preživela v tamkajšnjem župnišču. Kdaj bomo naših šest Božjih služabnikov lahko imenovali blažene?
Škofija Marquette, kjer je škof Friderik Baraga deloval kot misijonar, je že leta 2019 vatikanski komisiji predložila dokumentacijo o čudežu na Baragovo priprošnjo. Upajo, da bo do zaključka prišlo prihodnje leto.
V postopku škofa Janeza Frančiška Gnidovca prva dva čudeža Vatikan ni priznal, zdaj pa čakajo primer odobritve nepojasnjene ozdravitve, ki se je zgodila pred dvema letoma ravno na njegov smrtni dan.
Za profesorja Antona Strleta čudeža še nimajo, na več sto straneh pa bo kmalu izšel njegov podroben življenjepis. Iz njega bo razvidno, kako je prof. Strle živel Božje in naravne kreposti.
Postopek za beatifikacijo škofa Antona Vovka poteka na dveh ravneh in sicer škofijski in rimski. Zgodovinska komisija zaključuje delo, urejajo se akti, čakajo pa tudi na potrditev nerazložljivega ozdravljenja, ko je bila na Vovkovo priprošnjo uspešna operacija tumorja.
Za božjega služabnika Andreja Majcna poteka rimski postopek. Po besedah njegovega postulatorja se čudeži na Majcnovo priprošnjo že dogajajo, treba jih bo le primerno osvetliti.
Uči nas sprejemati trpljenje
Škofijski postopek za beatifikacijo Magdalene Gornik pa se je uradno začel šele lani, tako da je trenutno v teku zbiranje gradiva. Je pa po besedah postulatorja največji čudež že to, da je vas Gora s komaj 120 prebivalci je postala romarski kraj.
K čemu nas danes spodbuja Božja služabnica, mistikinja z Gore nad Sodražico, Magdalena Gornik, ki je bila včeraj v ospredju pozornosti ob nedelji svetniških kandidatov v ljubljanski metropoliji?
Po besedah ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta nas uči sprejemanja trpljenja. Vsesplošna težnja je, da bi trpljenje odstranili iz življenja kot v računalniškem svetu izberemo tipko za izbris. To danes delamo tudi sistemsko s predlogom zakona o tako imenovanem prostovoljnem končanju življenja.
Najdejo se pobožne krščanske duše, ki v svoji sočutni ljubezni najprej pomislijo, da res nima nobenega smisla, da bi človek trpel in zato bi bile pripravljene podpreti takšen zakon, je dejal nadškof Zore in poudaril, da nas Jezus in Magdalena Gornik učijo, da samo Božja ljubezen lahko človeku odpira pot do resnične izpolnitve in do prave sreče. Božja ljubezen pa ne pobegne pred križem.
Šest svetniških kandidatov je torej na poti do razglasitve za blažene, mi pa se jim lahko že zdaj priporočamo, molimo za zaključke teh postopkov in jih predvsem posnemamo v vsakdanjem življenju.
