Neznosna lahkotnost (odločanja) svobode

Naš pogled | 26.09.2023, 14:56 Jože Bartolj

Na Dolenjskem ustanavljajo vaške straže. Domačini ponoči zaradi povečanega delovanja kriminalcev sami patruljirajo po okolici svojih domov in varujejo premoženje. Nekaj nepridipravov so tudi že ujeli in jih izročili policiji. To je nekaj podatkov, ki smo jih v zadnjih dneh zasledili v medijih in iz katerih lahko ugotovimo nekaj stvari.

Najprej, da policija nima dovolj ljudi, ki bi skrbeli za red, da so kadrovsko podhranjeni, da je za tri sorazmerno velike občine Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje v nočnem času na voljo le ena patrulja. Drugi podatek, ki ga lahko razberemo je, da se je število kriminalnih dejanj povečalo do te mere, da se ljudje ne počutijo več varne. Na policiji sicer temu ne pritrjujejo, po njihovih podatkih se je kriminaliteta celo zmanjšala, ampak skozi stisnjene zobe pa priznavajo, da se je obseg škode povečal za okoli 50 odstotkov glede primerljivega obdobja pred kovidnim časom. Poleg tega je treba povedati, da določene škode ljudje sploh ne prijavijo, ostaja pa strah in občutek negotovosti.

In za občutek varnosti so posamezniki pripravljeni nekaj žrtvovati. Denimo ure spanja, ki jih zdaj organizirani posamezniki namenijo obhodom vasi, kjer so doma in kje so zaznali, da se dogaja več kaznivih dejanj, z večjo materialno škodo, kot do zdaj. Pri svojem volonterskem početju so uspešni. Na delu so ujeli že nekaj kriminalcev in jih pridržali do prihoda policije.

Na nek način bi morali biti vsi zadovoljni, ampak stvar je ravno obratna. Nihče ni zadovoljen. Ljudje niso zadovoljni z delom policije, ta ni zadovoljna s prostovoljnim združevanjem posameznikov, mediji svarijo pred organiziranjem vaških straž. Še kriminalci bržčas niso zadovoljni, saj ne morejo tako neovirano opravljati svojih umazanih rabot, kot doslej.

Ampak človek s podeželja je bil vedno potrpežljiv, njegov prag jeze je pregovorno visok. Ko pa so stvari prešle mejo razuma, je vedno znal odreagirati. Hitro in učinkovito. O vaških stražah zdaj razmišljajo tudi v Žužemberku, pa verjetno še kje. To policijo skrbi. Stražarje imenujejo »potencialna varnostna grožnja« in takšnemu organiziranju nasprotujejo. Prav tako kot med vrsticami tudi progresivni mediji, ki so verjetno namenoma skovali izraz, ki del slovenske javnosti takoj ideološko strese. Vaški stražarji namreč varujejo prebivalce vasi, ki jih ogrožajo tisti, ki tja vdirajo z nečistimi nameni kraje in nasilja. Pred nekaj meseci so na tem področju vlomili v več kot 15 cerkva in naredili veliko materialno škodo. Niso našli veliko denarja, policija naj bi storilce pred nekaj tedni tudi prijela, dejstvo pa je, da so organizirani posamezniki zadnje storilce prijeli še pred tednom dni in se tako spirala kaznivih dejanj nadaljuje. Malce dvolično je s strani policije ljudem prepovedovati, da se sami organizirajo, če sami niso sposobni najti kriminalcev in jim preprečiti nečednega delovanja še posebej na kulturni dediščini katero moramo zaščititi tudi za naše zanamce.

Predlagam članom samoiniciativnih straž, da se preimenujejo v partizane. Potem bodo lahko svobodno patruljirali v okolici svojih vasi, policija jih bo lažje tolerirala in tudi mediji jim bodo takoj posvetili kak pozitiven članek, še sploh če bodo ujeli kakega tolovaja. Do takrat pa morajo razumeti, da kakih posebnih javnih simpatij ne bodo deležni. Branjenje lastnega premoženja je namreč kapitalistična iznajdba, ki v bistvu posega na polje razrednega boja. Tam se vedno jemlje tistemu, ki ima. Na tak ali drugačen način, recimo tudi z davki, uvajanjem vedno novih nadzorov, birokracijo.

Vzame se vedno tistemu, ki je razredni sovražnik. Takole je v twitu zapisal p. Brankom Cestnik: »Ulično krilo režima je oproščeno kovidnih glob. Oba arhetipska sovražnika, kmet in duhovnik, sta jih takorekoč v enem zamahu dobila po grbi. Tudi vse ostalo, zlasti mediji, je pod nadzorom. Nikoli slovenska vrhnja buržoazija ni imela take moči nad ostalimi deli družbe.«

Pod pojmom vrhnja buržoazija je seveda mišljena rdeča buržoazija, ki je ideje socializma in njegove pridobitve akumulirala v službe državne uprave ter ohranjanje privilegijev nekdanjega sistema, pridobljene bodisi v privatizaciji ali z visokimi položaji v državnih ali paradržavnih podjetjih, sodstvu in drugod.

Ja, po sredinem glasovanju v parlamentu o Zakonu o verski svobodi se je zgodilo, da Cerkev nima več statusa splošno koristne organizacije. Pa če pustimo ob strani znižanje plačila prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev, nas mora stresti ta lahkotnost izbrisa pojma splošne koristnosti. In kaj so zdaj? Splošno nekoristni? Je Karitas, organizacija v sklopu Katoliške Cerkve nekoristna? Kar nekaj jih piše, da Karitas ni Cerkev. Ja, kaj pa je? Kdo je njen ustanovitelj, kdo predsednik, kdo je vedno na čelu v župniji? Škofje, duhovniki in verni laiki, ki svoj prosti čas, denar, dobrine delijo z ljudmi v stiski. In ko so predstavniki Cerkve izvedeli kaj se pripravlja, so prosili, da bi lahko predstavili svoje poglede in mnenja. Zato, da so lahko prišli na sejo Odbora za kulturo Državnega zbora, kjer se je o koristnosti in nekoristnosti, o zniževanju odstotkov prispevkov za socialno varnost odločalo, so morali vložiti izrecno zahtevo. Pa ni nič pomagalo. Tudi, ko so predstavniki tja prišli, razprava ni bila odprta za cerkvene potrebe in stališča. Eni so brali časopis, drugi pisali sporočila na telefonu, na koncu pa glasovali po vnaprejšnjem diktatu. Vse odločitve so bile enostranske in dejansko že vnaprej določene v izjavi ugotavljajo slovenski škofje.

Naj sklenem. Ko protestniško krilo režima, kot pravi p. Branko Cestnik protestira, brani s tem svobodo, če pa se v vaseh zberejo zaskrbljeni posamezniki z namero, da tudi ponoči namesto policije pazijo na svoj lastnino, je to potencialna varnostna grožnja. Ko prvi dobivajo bogate dotacije za delovanje svojih nevladnih organizacij, je to podpora civilni družbi, ko pa različne cerkve izgubijo status splošno koristne civilno družbene organizacije je to po besedah resorne ministrice samo vzpostavitev zakonitega stanja ...