Slavi KoširSlavi Košir
Marko ZupanMarko Zupan
Marta JerebičMarta Jerebič
Borut Pahor (foto: ARO)
Borut Pahor | (foto: ARO)

Pahor za Radio Ognjišče o evropskem dnevu spomina in soočenju s posledicami poplav

Slovenija | 23.08.2023, 11:48 Alen Salihović

V Sloveniji in Evropi obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan leta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. 23. avgust je za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov leta 2009 z resolucijo razglasil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Ob tem dnevu smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja, ki je ta dan redno obeleževal z udeležbami na slovesnostih in podleganjem vencev. Na začetku pa je spregovoril tudi nekaj o pomoči po neurju.

»Gre za odločitev Evropskega parlamenta, da po veliki širitvi na vzhod, po tem, ko so v naročje Evropske unije prišle tudi države, ki smo izkusile vse tri totalitarizme, nekako rečemo, da so vsi trije zavržni, ne glede na to, da so si med seboj tudi različni, ampak vsi zavržni zaradi tega, ker so grobo posegli v človekove pravice, ker so za prihod na oblast ali za njeno krepitev uporabili vsa sredstva, tudi grobo silo, ker so potepali demokracijo in vse vrednote. S tem dnevom ohranjamo spomin na, ne samo na žrtve totalitarizmov ampak tudi na same totalitarizme kot nevarnost, ki preži na demokratične družbe, da se dovolj zgodaj zavejo nevarnosti, če bi začela demokracija ugašati. To je bil namen tega dne,« je dejal Pahor.

Dodaja, da ni namen dneva v ospredje postavljati zgolj fašizma ali komunizma ali nacizma ampak vse tri totalitarizme. »Potrebno je, da vse tri totalitarizme vidimo kot celoto, ki je zelo hudo poškodovala evropsko prebivalstvo v 20. stoletju: fašizem, nacizem in komunizem. To je bil namen te resolucije, ki je bila sprejeta in tudi dneva, ki je bil s to resolucijo razglašen. V Sloveniji smo v zadnjih desetih letih, kolikor sem to bolj podrobno spremljal temu dnevu namenili zelo minimalno dolžno pozornost, kolikor sem lahko kot predsednik republike, sem ta dan bil vsak dan nekje, najmanj s položitvijo venca, ali pa z govori, z udeležbo na dohodkih. Res pa je, da smo v Sloveniji zaradi tega, ker znamo obeleževati žrtve nacizma in fašizma, izkoriščali 23. avgust bolj kot spomin na žrtve komunizma, kar pa ni pravi namen tega dneva. Namen tega dne je, da se vidi celoto treh totalitarizmov, ki so v enem delu Evrope pustošili v 20. stoletju. Zato sem tudi pozdravil odločitev vlade, da imamo dan spomina na žrtev komunističnega nasilja, ker bi v tem smislu 23. avgust lahko obeleževali skupaj z drugimi evropskimi narodi kot dan spomina na žrtve vseh treh totalitarizmov,« je dejal Pahor. Verjame, da bo dan spomina na žrtve komunizma, ki ga je vlada Roberta Goloba ukinila vrnjen.

Slovenija, Politika, Evropska Unija
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.