Miti o prehrani? | (foto: PixaBay)
Miti o prehrani
Svetovalnica Nataša Ličen
Na Inštitutu za nutricionistiko so pripravili poletno serijo prispevkov, v katerih razkrivajo ozadja nekaterih prehranskih mitov in vprašanj. Objavljajo jih na spletni strani prehrana.si. Med zadnjimi so objavili prispevek na temo sladil, ob tem dodajmo, da je Mednarodna agencija za raziskave raka uvrstila aspartam med potencialno karcinogene snovi.
V pogovoru s prof. dr. Igorjem Pravstom, vodjo raziskovalne skupine »Prehrana in javno zdravje« na Inštitutu za nutricionistiko smo tudi o tem spregovorili v Svetovalnici. Namen razbijanja mitov oziroma njihovega projekta je ponuditi verodostojne vsebine na področju prehrane.
Nas lahko hrana zaščiti pred sončnimi opeklinami?
Med prebivalci kroži mit, da se lahko z nekaterimi živili – na primer paradižnikom in korenjem, zaščitimo pred sončnimi opeklinami. Takšen mit ne drži, izvira pa iz lastnosti bioaktivnih snovi v takšnih živilih, predvsem karotenoidov. To so maščobotopna rumena, oranžna in rdeča barvila z antioksidativnimi lastnostmi, ki jih proizvajajo rastline. Te snovi so bile predmet številnih raziskav, v katerih so raziskovalci preučevali morebitne ugodne vplive na zdravje, vključno z njihovo zaščitno vlogo pred ultravijolično svetlobo, ki povzroča sončne opekline in tveganja za razvoj kožnega raka. Čeprav so raziskave pokazale, da imajo nekatere snovi v živilih v resnici tudi zaščitno vlogo v koži, pa je bila tudi pri visokih odmerkih takšna zaščita praktično zanemarljiva v primerjavi z zaščito, ki jo nudijo kozmetični izdelki za zaščito pred soncem.
Poleti se je med deseto in sedemnajsto uro soncu najbolje izogniti. Kadar pa se že izpostavljate močnemu soncu, pa kožo vsekakor zaščitite z oblačili ali izdelki z visokim UV zaščitnim faktorjem, izpostavitev pa omejite na čim krajši čas.
Ali se krompir, špinačo in gobe sme pogrevati?
Pogrevanje hrane je priročen postopek za lajšanje porabe ostankov hrane, pa tudi kadar se želimo posluževati pred-pripravljanju obrokov. V javnosti kroži mit o škodljivosti pogrevanja nekaterih živil, na primer krompirja, špinače in gob. V resnici ni živila, ki ga ne bi smeli pogrevati. Bolj kot to, katero živilo pogrevamo, je za varnost pogrevane hrane pomembno ustrezno predhodno shranjevanje, dovolj visoka temperatura pogrevanja in higiena. Res pa je, da so z vidika varnosti nekatera živila bolj občutljiva od drugih. Primer takšnega živila je riž, ki lahko vsebuje spore bakterije Bacillus cereus, katere toksini so odporni na toploto. Podobno velja tudi za druga škrobna živila, kot so testenine in krompir. Ker ob neustreznem rokovanju s takšnimi živili lahko pride do zastrupitve, se priporoča poraba v štiriindvajsetih urah. Ostala pripravljena živila lahko v hladilniku hranimo največ dva do tri dni.
Varnost pogrete hrane
Ni odvisna le od živila, ki ga pogrevamo, temveč predvsem od ravnanja s takšnim živilom. Ustrezno pogrevanje hrane ne vključuje le postopka segrevanja, temveč tudi primerno predhodno shranjevanje in higieno v času celotne priprave živila. Da bodo pogreta živila varna in bodo ohranila čimbolj optimalen okus, moramo biti pozorni na vse postopke – od prvega kuhanja živila in njegovega ohlajanja, pa do shranjevanja in končnega pogrevanja živila.
Kaj je slabše - sladkor ali sladila?
Vse pogosteje se pojavlja vprašanje o primernosti nadomeščanja sladkorja s sladili. Znanost pretirano uživanje enega ali drugega odsvetuje. Sladkor je nesporno povezan z razvojem kariesa, obstaja pa tudi vse več dokazov o povezavah med prekomernim uživanjem sladkih živil in različnimi kroničnimi presnovnimi boleznimi, vključno z debelostjo, nealkoholno zamaščenostjo jeter in sladkorno boleznijo tipa 2. Najbolj problematične so sladke pijače, ki vsebujejo veliko t.i. praznih kalorij. Živilska industrija zato vse pogosteje uporablja sladila, s katerimi lahko bistveno zmanjša energijsko gostoto živil in pijač. Uporabljati smejo izključno odobrena sladila, za katera so bili na osnovi temeljite ocene varnosti določeni tudi pogoji uporabe. Ocene varnosti temeljijo na vzpostavljenih protokolih in dostopnih podatkih, novejše raziskave in pristopi pa nakazujejo, da nadomeščanje sladkorja z intenzivnimi sladili lahko prinaša tudi zdravstvena tveganja, zaradi česar se odsvetuje dolgoročna uporaba sladil pri zmanjševanju telesne mase pri odraslih in otrocih.
Vse več dokazov je, da na dolgi rok uporaba sladil ni brez zdravstvenih tveganj.
Najboljši nasvet je postopno privajanje na manj sladek okus, kar omogoča znižanje vnosa sladkorja brez uporabe sladil. Opozoriti velja, da tudi naravni sokovi vsebujejo precej sladkorjev, zato jih je smotrno redčiti z vodo.
Se oljčno olje lahko segreva?
