Kaj skromna številka novomašnikov pomeni za našo Cerkev?
Cerkev na Slovenskem | 02.07.2023, 13:27 Rok Mihevc
Letos se Cerkev na Slovenskem veseli treh novomašnikov. Ali ta skromna številka za našo Cerkev pomeni sušo? Kaj se nam mora zgoditi, da bomo razmere, ki se nam kažejo, vzeli zares? Nekaj o tem sta za naš radio povedala p. Branko Cestnik in škof Stanislav Hočevar.
Slika naše demografije
Gre za sliko naše demografije, je prepričan p. Branko Cestnik. Ko smo pred 20 leti začeli opažati, da upadajo duhovniški poklici in da bo trend upadanja močan še naprej, smo najprej mislili, da je to povezano s padanjem vere in da bo to predvsem vplivalo na duhovništvo. »A zdaj po tistih naših prvih izračunih, občutij in strahovih, vidimo, da so tudi drugi poklici, ki izginjajo. Mesarji, zdravniki, medicinske sestre, učitelji ... Vidimo, da je bila kriza duhovniških poklicev neke vrste najava krize ostalih poklicev. Zlasti poklicev povezanih z delom z ljudmi in poklicev, ki zahtevajo žrtvovanje.«
Tudi ostali poklici pod velikim pritiskom
Duhovniška kriza je tako del širše krize poklicev, povezanih z žrtvovanjem in smislom življenja, družba in duhovnosti. Seveda pa to zelo strukturno udari Cerkev. »In zdaj smo v Cerkvi v situaciji, da se naša struktura prazni, ker ni ljudi na odgovornih mestih. Ni župnikov v župnijah, kaplanov že dolgo ni več v takem številu ... Žal gre to naprej, čez 10 let zdravstvo in sodstvo bodo v podobni situaciji praznih struktur pod velikim pritiskom.«
Upanje na pomlajeni škofovski konferenci?
Meni pa Cestnik, da je Cerkev zdaj poklicana najprej k svojstvenemu teološkemu premisleku, ki ga namesto nje ne more narediti nihče. Se pa ta premislek sedaj dogaja tudi v sklopu velike sinode. »Cerkev na Slovenskem sledi tem premislekom, k tem pogumnim strukturnim spremembam, tu se naši škofje zdaj bolj pogumno kot pred petimi leti spravljajo v strukturne spremembe, torej združevati župnijske moči na terenu, videti, kjer se da laika povzdigniti, kako ohraniti župnijo živo, tudi če ni duhovnika. Tu so veliki izzivi, s katerimi se zdaj sooča malo pomlajena Slovenska škofovska konferenca in tu je neko upanje, da bo znala na to odgovoriti.«
Razmere govorijo, da je ta poklic poseben dar
Kako na trenutno stanje duhovnih poklicev gleda nadškof Stanislav Hočevar? »Moja generacija novomašnikov, ki smo bili posvečeni pred 50 leti, je bila najmočnejša generacija. Tedaj nas je bilo 60 novomašnikov. Na prvi pogled bi človeka lahko zajela tesnoba, a tudi te razmere samo govorijo, da je naš poklic poseben dar, ki nosi v sebi brezkončne možnosti.«