Škof Štumpf: Slovenci imamo na Balkanu čudovite verske predstavnike, ki so delali za mir

Utrip Cerkve v Sloveniji | 14.06.2023, 06:00 Uredništvo Radia Ognjišče

Pred zgodovinskim medreligijskim srečanjem, ki ga bo 17. in 18. junija gostila Škofija Koper, smo se pogovarjali s podpredsednikom Slovenske škofovske konference (SŠK), škofom dr. Petrom Štumpfom. »Iz zgodovine vemo, da so verstva na Balkanu zmeraj imela odločilno vlogo pri miru ali pa tudi pri nemiru. Glede tega je bilo veliko spodbudnih dogodkov, pa tudi veliko tragike. Pomešanost religij s političnimi tendencami, predvsem, če so bile te nasilne in osvajalne, je zmeraj prineslo veliko gorja celim deželam,« je dejal škof, ki je tudi predsednik odbora za pripravo foruma. Zelo ga veseli prihod vatikanskega državnega tajnika kardinala Pietra Parolina v Slovenijo.

SŠK obeležuje 30 let od svoje ustanovitve in ob tej obletnici ste napovedali pripravo tega dogodka. Pa vendar, zakaj je po vašem pomembno, da do tovrstnega medreligijskega srečanja pride ravno v tem času in v tem prostoru?

"Vsi vemo, da je ta čas nemiren in precej negotov in krizna žarišča niso samo v Ukrajini in na Balkanu, ampak tudi drugod po Evropi. Množični protesti po velikih mestih Evrope in tudi pri nas v Sloveniji nam veliko povedo o vsesplošnem nezadovoljstvu in to traja že zelo dolgo. Demokracija v evropskem prostoru je močno načeta, ker ni več jasno, kaj so to temeljne človekove pravice in tudi dolžnosti. Vemo, da so ustanovitelji Evrope to utemeljili na krščanskih vrednotah, te pa je Evropska unija tudi deklarativno zavrgla in zato se nam je zgodil preobrat vrednot. Na primer, v Ukrajini se ljudje čutijo na obrobju zaradi vojne in si zelo želijo miru, za družine, za Cerkev, za celotno družbo. Z druge strani pa v velikih delih ostale Evrope množice na protestih zahtevajo čisto nasprotno. Recimo, želijo si biti prosti vsega, kar jih omejuje v njihovem svobodnjaštvo in zato se borijo za splav, evtanazijo, torej proti življenju. Ukrajina se bori za življenje, tu se borijo proti življenju, potem za pravice istospolnih in druge podobne reči. Ob tem se potem pojavljajo ekstremizmi, tako v skrajnem levičarstvu kot skrajnem desničarstvu. Eno in drugo je povsem izključujoče, ne prenese dialoga in si ne želi miru. In zato je forum za dialog in mir na Balkanu ena skromnih ponujenih priložnosti, da se vsaj predstavniki monoteističnih verstev, ki so tradicionalno na tem prostoru, poskušajo usesti skupaj, se pogovoriti in iskati vizijo za mir."

Na forumu bo tudi visoka delegacija Svetega sedeža, ki ji bo predsedoval vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin, kaj pomeni ta obisk?

"V odboru za pripravo foruma v Kopru smo tega zelo, zelo veseli. Moram povedati, da smo na ta forum že februarja letos povabili papeža Frančiška. Vendar smo potem videli, da zaradi bolezni ne bo mogel priti. Zdaj, ko pride njegov namestnik, kardinal Parolin, to pomeni, da papež na nas ni pozabil, ampak je tudi v tej svoji bolezni, tako rekoč operaciji, se spomnil na nas in nam poslal svojega delegata. Tu se zahvaljujem tudi g. nunciju Jean-Marie Speichu, ki si je za to tudi osebno prizadeval in tudi v tem uspel. Namreč prihod kardinala Parolina med nas pomeni priznanje Cerkvi na Slovenskem, hkrati pa tudi priznanje našemu delu za dialog med verstvi, tako v Sloveniji, kakor tudi na Balkanu, vemo, da tudi kardinal Parolin v svoji diplomatski službi veliko dela na tem področju. Spomnimo se njegovih težkih poti v Ukrajino, kakor tudi na Kitajsko, še prej, kjer ureja razmerje med državo in Svetim sedežem, zlasti glede imenovanja škofov, namreč gre za osebnost, ki je na parketu svetovne diplomacije tako rekoč številka ena in to pomeni tudi priznanje za slovensko državo."

Se strinjate, da je številčna udeležba predstavnikov verstev na forumu pokazatelj zelo dobrih odnosov Katoliške cerkve v Sloveniji z drugimi verstvi?

"Da, povsem. Skupno pa bo različnih predstavnikov verstev približno 60, ostali bodo gostje. V Dvorani sv. Frančiška v Kopru nas bo približno 200, udeležbo je potrdila tudi predsednica RS Nataša Pirc Musar. Dobri odnosi Katoliške cerkve z drugimi religijami v Sloveniji in tudi po Balkanu in drugod po Evropi so se močno okrepili v devetdesetih letih, ko je Slovenija sprejela veliko takratnih beguncev z Balkana, ki so pribežali pred vojno. Takrat smo si Slovenci močno pridobili zaupanje in pričele so se spletati močne vezi, še posebej med muslimani in pravoslavnimi, ti so pri nas našli svoj stalni dom. Tako so se pričela srečanja, pogovori, prebujalo se je zaupanje, iskanje načinov dobrega sobivanja, zadnje čase se ta srečanja še krepijo tudi v raznih oblikah, recimo ob naših verskih praznikih, kulturnih in drugih dogodkih."

Pravite, da če je Balkan miren, si tudi Evropa lahko obeta več stabilnosti in miru, če pa je Balkan nemiren, potem tudi Evropa ni več varna. Kako lahko prispevajo različna verstva oziroma njihovi duhovni voditelji k stabilnosti in varnosti na Balkanu po vašem mnenju?

"Iz zgodovine vemo, da so verstva na Balkanu zmeraj imela odločilno vlogo pri miru ali pa tudi pri nemiru. Glede tega je bilo veliko spodbudnih dogodkov, pa tudi veliko tragike. Pomešanost religij s političnimi tendencami, predvsem, če so bile te nasilne in osvajalne, je zmeraj prineslo veliko gorja celim deželam. Če pa so posamezni verski voditelji iskali tiste poti drug do drugega, ki so dobre za vse, pa so se spletle čudovite zgodbe o pomiritvi. No, tukaj nam še marsikaj ostaja prikrito in bo potrebno še poiskati verodostojne vire, ki to preučujejo. Naj samo spomnim, da Slovenci imamo na Balkanu čudovite verske predstavnike, ki so delali v smeri dialoga in miru. Recimo Janez Gnidovec, Drinske mučenke, pa vsi slovenski škofje v Beogradu, sestre usmiljenke, lazaristi, salezijanci v Vojvodini, Črni gori, Kosovu in Albaniji. Seveda tukaj še posebej žari na nebu svetosti Mati Terezija, ki je svetla zvezda celotnega Balkana. In vsa verstva na Balkanu imajo na na začetku svojega smisla in obstoja Boga. In prav Bog daje vsem dolžnost, da smo drug drugemu bratje."