Kaj so Kmetec, Porić, Novak in Pimen povedali o osebni izkušnji miru

Novice | 19.06.2023, 06:11 s. Meta Potočnik

Približno 20 udeležencev Foruma v Kopru je spregovorilo o miru kot njihovi osebni izkušnji, ki jo doživljajo tudi kot versko dolžnost. Njihovi prispevki pomenijo pomenljivo iztočnico za nadaljevanje dialoga in iskanje skupnih poti do miru na Balkanu, v Evropi in svetu. Kaj so povedali katoliški škof Martin Kmetec iz Turčije, islamski mufti Nevzet Porić iz Slovenije, evangeličanski škof Leon Novak in pravoslavni makedonski arhierej Pimen?

Največja ovira za mir na svetu, je človeška sebičnost, ter hotenja, da si človek hoče podrediti bližnjega in vzeti njegovo lastnino, je v svojem nagovoru preprosto povedal škof Izmirja p. Martin Kmetec. In nato nadaljeval:

»Drugi vzrok za vojno na svetu je ekstremno poudarjanje pripadnosti eni skupnosti, enemu narodu, ali etnični skupini, kar ustvarja ideološko izključevanje drugih, oziroma drugačnih. Tretji razlog za vojne na svetu je nasilje, kot sredstvo za vzpostavitev pravice ali dokaz o resnici.«

Največji nesmisel in izraz čistega ateizma je zanj dejstvo, da se nasilje uporablja v imenu religije ter ustvarjanje ideologije v edini zveličavni veri, širjenje polresnic o verskih resnicah druge religije, o zgodovinskem dogajanju v preteklosti in da pripadnik druge religije ne more biti pošten in dober človek. Kot škof manjšinske krščanske vere v Turčiji je tamkajšnji letošnji potres zanj pomenil priložnost za dobroto:

»Na poseben način nas je z muslimani in vsemi državljani Turčije združilo delo, ki je potekalo takoj po potresu šestega februarja, letošnjega leta in je bilo izraz človeške in krščanske solidarnosti. Predstavnikom oblasti smo izrekli sožalje in izraze solidarnosti, z vsemi sredstvi, ki smo jih imeli, in ki jih imamo na razpolago kot Cerkev, smo pomagali lajšati trpljenje in stisko ljudi.«

V nadaljevanju Foruma je pravoslavni makedonski arhierej Pimen izhajal iz zadnje balkanske vojne sredi 90.-ih let. Znamenje, da prihaja kot brat v veri, je njegov trud za branje nagovora v slovenščini. Poudaril je, da so po koncu vojne globoko vedeli, da so zaradi nesmiselnega zla poraženci vsi. A stanje zaradi osebnih interesov politkov, še zdaj ni dobro:

»Zamenjali smo samo voditelje, ne pa njihove človeške potrebe, da preko trupel pridejo na oblast in do vseh priložnosti, ki jih oblast ponuja. Potrdilo se tudi pravilo, da se mnogi pojavijo po vojni, ki paradirajo z zastavami zmagovalca. In ne samo to! Da bi se izognili gnevu ljudstva, si na vse pretege prizadevajo, da bi krivdo za vse tiste grozne dogodke, ki so se takrat širili po Balkanu, prenesli na vero, religijo, poudarjajoč, da je šlo za verske vojne.«

Svetu želi poslati sporočilo:

»Na koncu moje predstavitve bi rad spomnil vse prisotne, da smo poklicani, da najdemo in da živimo mir z Bogom. In srečni smo, ko najdemo ta mir. Takrat sklenemo mir sami s seboj, živimo v nekakšnem kesanju. In se zahvaljujemo Bogu za notranji mir, ki pa ne more biti skrit globoko v nas, ampak se bo povsod pokazal in prepoznaval s strani naših bližnjih, pa tudi s strani naših sovražnikov.«

Da sta pomembna koraka k miru in stabilnosti na Balkanu sprava in soočenje s preteklostjo, je potrdil tudi imam Nevzet Porić.

»Vse države morajo priznati svoje zgodovinske napake in se zavezati h gradnji boljše in pravičnejše prihodnosti. To vključuje tudi spodbujanje dialoga in sodelovanja med različnimi etničnimi, verskimi in kulturnimi skupnostmi. «

Pri svojem razmišljanju je omenil lep primer dobre prakse v Bosni in Hercegovini:

»Konkretno v Bosni in Hercegovini se mi zdi odlična platforma za medsebojno razumevanje že zdavnaj ustanovljen Medreligijski svet, ki združuje predstavnike vseh večjih cerkva in verskih skupnosti v Bosni in Hercegovini. Moje sporočilo in vizija miru in upanja v Evropi in na Balkanu je preprosto: Moramo graditi mostove med ljudmi in ne zidov. Prevečkrat se osredotočamo na to, kar nas ločuje, namesto na to, kar nas povezuje.«

Kot predstavnik bratov evangeličanov je nastopil njihov škof v Murski Soboti Leon Novak, ki je spomnil na dolgoletno dobro sožitje v Prekmurju in tedenske sprehode judovskega rabina, katoliškega dekana ter evangeličanskega seniorja že pred I. Svetovno vojno.

»To je bilo v letih, ko besede komunizem kot oblike medverskega sodelovanja sploh še niso poznali. S svojimi rednimi javnimi sprehodi po mestu, pogovori in druženjem, so prebivalcem mesta, kakor tudi širšemu okrožju, sporočali. Če mi delamo tako, potem delajte tudi vi,« pravi Novak in dodaja, da so podobne sprehode predstavnikov binkoštne, katoliške in evangeličanske cerkve v Murski Soboti pred kratkim spet obudili ter tako v temelj sožitja postavili pogovor.