Štefan IskraŠtefan Iskra
Marko ZupanMarko Zupan
Tone GorjupTone Gorjup
Vatikanski državni tajnik Pietro Parolin je v pridigi prenesel pozdrave papeža Frančiška in posredoval njegov blagoslov. (foto: posnetek zaslona - prenos na RTV)
Vatikanski državni tajnik Pietro Parolin je v pridigi prenesel pozdrave papeža Frančiška in posredoval njegov blagoslov. | (foto: posnetek zaslona - prenos na RTV)

Parolin posredoval papežev blagoslov in slovenske vernike spodbudil k pogumu

Cerkev na Slovenskem | 18.06.2023, 11:00 Rok Mihevc

V Kopru se je s slovesno sveto mašo sklenil medverski Forum za dialog in mir na Balkanu. Vatikanski državni tajnik Pietro Parolin je v pridigi prenesel pozdrave papeža Frančiška in posredoval njegov blagoslov, da bi se krščansko življenje v Sloveniji razvijalo in prinašalo sadove. Dotaknil se je tudi pomembnosti vloge Cerkve pri nas, tudi s civilnega vidika.

Posredoval blagoslov papeža Frančiška

Parolin je uvodoma izrazil hvaležnost Božji previdnosti, da je lahko znova prišel v to deželo, posejano z neštetimi zvoniki, cerkvami in kapelicami, ki pričajo o globokih krščanskih koreninah, je citiral papeža Janeza Pavla II. med svojim zgodovinskim obiskom leta 1996. »Temu evharističnemu slavju predsedujem z vami in vas v imenu papeža Frančiška, ki me je prosil, naj vam posredujem njegov blagoslov, da bi se krščansko življenje v Sloveniji razvijalo in prinašalo sadove.«

Papeža Frančišek me je prosil, naj vam posredujem njegov blagoslov, da bi se krščansko življenje v Sloveniji razvijalo in prinašalo sadove.

© Alen Salihović

Spomnil na številne evangelizatorje našega naroda

Spomnil je, da obhajamo praznik sv. Nazarja, prvega škofa v Kopru in zavetnika mesta, zato je spodbudil, da ta svetnik ostaja oporna točka našega zaupanja in upanje, ki navdihuje vsakega od nas. Omenil je tudi številne ostale evangelizatorje našega naroda, škofa Friderika Barago, misijonarja Ignacija Knobleharja, sestro Ksaverijo Pirc in zdravnika Janeza Janeža, ki po njegovih besedah predstavljajo nekatere od znamenj živosti in rodovitnosti naše Cerkve.

SŠK kot vidno znamenje prerojenja Cerkve po obdobju komunističnega režima

»Zahvaljujoč pogumnim pastirjem in zavzetim laikom je vaša Cerkev odigrala zelo pomembno vlogo – tudi s civilnega vidika – pri ohranjanju vaše slovensek istovetnosti in pospeševanju najglobljih vzgibov naroda. Eno od vidnih znamenj prerojenja Cerkve po obdobju komunističnega režima je med drugim bila ustanovitev Slovenske škofovske konference pred 30 leti. Preko nje škofi skupaj opravljajo nekatere pastoralne naloge v korist vernikov in tako učinkoviteje pospešujejo dobro, ki ga Cerkev nudi ljudem.«

Eno od vidnih znamenj prerojenja Cerkve po obdobju komunističnega režima je med drugim bila ustanovitev Slovenske škofovske konference pred 30 leti.

© Alen Salihović

Spodbudil k pogumu

Kljub temu je Cerkev vedno romarica na zemlji in evangelij nikoli ni oznanjen enkrat za vedno, je še dejal Parolin, spodbudil k pogumu in da bi tudi v razočaranjih z vero gledali v Gospoda Jezusa križanega in vstalega. Vse zbrane je izročil varstvu in priprošnji Device Marije, matere in kraljice Slovenije ter pomočnice kristjanov.

Celotna pridiga papeževga tajnika Pietra Parolina

Dragi bratje in sestre!

Hvaležen sem Božji previdnosti, da sem znova lahko prišel v vašo domovino, »v to deželo, posejano z neštetimi zvoniki, cerkvami in kapelicami, ki pričajo o globokih krščanskih koreninah vašega ljudstva,«1 kot je rekel papež Janez Pavel II. med svojim zgodovinskim obiskom leta 1996, prvim obiskom katerega Petrovega naslednika v tej deželi. Temu evharističnemu slavju predsedujem z vami in za vas v imenu papeža Frančiška, ki me je prosil, naj vam posredujem njegov blagoslov, da bi se krščansko življenje v Sloveniji razvijalo in prinašalo sadove.

Danes obhajamo praznik sv. Nazarija, prvega škofa v Kopru in zavetnika mesta. Njegovo češčenje je bilo vedno živo in njegove relikvije se hranijo nekaj metrov od nas. On predstavlja začetnika krščanskih rodov, ki so si sledili v teku stoletij v tej starodavni škofiji. Sv. Nazarij ostaja oporna točka našega zaupanja in upanje, ki navdihuje vsakega od nas, tudi v sedanji menjavi obdobij. Zanj smo bratje in sestre, čeprav zelo različni od njegovih sodobnikov. Tako danes, kot nekoč namreč nas druži isti krst, neizbrisno znamenje, s katerim je Sveta Trojica pridobila zase naš obstoj in nas je pridružila svojemu življenju in poslanstvu: izžarevati v naši družini, v našem mestu in v svetu svetost in lepoto, ki izhajata iz Gospoda Jezusa križanega in vstalega.

Jezus, glej tudi na nas z istim pogledom, o katerem smo pravkar slišali v evangeliju: »Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja« (Mt 9,36). Mi smo ta množica ljudi, ki so blizu drug drugemu, a se včasih ne poznajo; izgubljeni, pa čeprav potopljeni v okolje tisočih informacij; raztreseni spričo neštevilnih in prepričljivih skušnjav, »lutke trenutnih nagnjenj«2. Jezus je dobri pastir, ki ga zanimajo množice, ki je sočuten z njimi in skrbi zanje. Papež Frančišek je v buli o razglasitvi izrednega svetega leta usmiljenja zatrdil: »Jezusa v vseh teh okoliščinah ni priganjalo k delovanju nič drugega kot usmiljenje, s katerim je bral v dušah svojih sogovornikov in odgovarjal na njihove najbolj resnične potrebe«3. Tudi danes Gospod Jezus vidi družbo, ki je raztrgana in nezmožna bratskega življenja, vidi človeštvo, ki je jetnik neizmernega trpljenja in oropano luči evangelija – in se ga usmili, je ganjen in notranje udeležen v splošnem neudobju. Njegovo udejstvovanje se ne ustavi pri golem čustvu. Jezus dejavno posreduje ter z besedo in mnogimi ozdravljajočimi dejanji začenja delo ozdravljenja in ponovne vzpostavitve izvirnega človekovega dostojanstva. Toda Gospod Jezus noče delati sam. V to vplete tudi učence, jih združuje s seboj v svojem služenju kot oznanjevalec Božjega kraljestva in v svojem delu za osvoboditev ljudi od vsake oblike zla. On hoče, da bi njegov pogled postal naš, pogled vsakega krščenega. Postali smo namreč njegova posebna lastnina izmed vseh narodov, kraljestvo duhovnikov in svet narod (prim. 2Mz 19,5-6). Nihče se ne sme izmikati!

Poslanstvo prvih učencev in Cerkve vseh časov, ki nadaljuje poslanstvo Gospoda Jezusa, ima svoj izvor in svojo stalno motivacijo v »sočutju«, v zastonjski ljubezni, ki nas žene, da lajšamo revščino bližnjega. Gospod Jezus nas uči, da nobeno služenje pri evangelizaciji in razvoju človeštva ni mogoče, ne da bi ga motiviralo in spremljalo usmiljenje. Papež Frančišek nas spominja: »Nosilna preklada, ki drži pokonci življenje Cerkve, je usmiljenje. Vse njeno pastoralno delovanje bi moralo biti ovito v nežnost, s katero naj se obrača na vernike; nič od njenega oznanila in njenega pričevanja svetu ne sme pogrešati usmiljenja. Verodostojnost Cerkve hodi po poti usmiljene in sočutne ljubezni. Cerkev ''živi v neizčrpnem hrepenenju, da bi ponudila usmiljenje''«4.

Vsi krščeni se morajo počutiti vpete v to poslanstvo: škofi, duhovniki, redovniki in redovnice, laiki. Vsi krščeni, vsak v svoji vlogi in dopolnjujočem načinu, so poklicani k delu v Gospodovem vinogradu in h gradnji Cerkve. S svetim življenjem morajo kristjani postati drugim luč na stezah sveta.

Dragi bratje in sestre, vaš narod, hvaležen za dar vere, je podaril vesoljni Cerkvi številne evangelizatorje, ki so se srečali z Jezusovim usmiljenim pogledom, ki so postali njegov odsev in ki so ga hoteli deliti z drugimi. Med njimi so škof Friderik Baraga, misijonar med ameriškimi Indijanci, pater Ignacij Knoblehar v Afriki, sestra Ksaverija Pirc in zdravnik Janez Janež, ki predstavljajo nekatere od znamenj živosti in rodovitnosti naše Cerkve.

Zahvaljujoč pogumnim pastirjem in zavzetim laikom je vaša Cerkev odigrala zelo pomembno vlogo – tudi s civilnega vidika – pri ohranjanju vaše slovenske istovetnosti in pospeševanju najglobljih vzgibov naroda. Eno od vidnih znamenj prerojenja Cerkve po obdobju komunističnega režima je med drugim bila ustanovitev Slovenske škofovske konference pred tridesetimi leti. Preko nje škofi skupaj opravljajo nekatere pastoralne naloge v korist vernikov in tako učinkoviteje pospešujejo dobro, ki ga Cerkev nudi ljudem.

Kljub temu je Cerkev vedno romarica na zemlji in evangelij nikoli ni oznanjen enkrat za vedno. Prihajajo novi rodovi, ki čakajo, da bi se srečali z Jezusovim pogledom. Novi dogodki in nove izkušnje vsak dan pričajo o tem, da so podarjene od Očeta, da bi bile posvečene. Papež Frančišek nas takole spodbuja k evangelizaciji: »Ko smo pred križanim Jezusom, spoznavamo vso njegovo ljubezen, ki nam podeljuje dostojanstvo in nas nosi. Če nismo slepi, začenjamo dojemati, da se ta Jezusov pogled razširja in usmerja poln ljubezni in notranjega žara na vse njegovo ljudstvo. Tako na novo odkrijemo, da nas hoče vzeti kot orodje, da bi se vedno bolj približal svojemu ljubljenemu ljudstvu«5. Vedno smo učenci - misijonarji, vsak izmed nas v svoji vlogi: »Tvoje srce ve, da življenje brez njega ni isto. Kar si odkril, posreduj drugim. Naša nepopolnost ne sme biti opravičilo. Nasprotno, naloga je stalni opomin, da se ne vdajamo povprečnosti, ampak da rastemo naprej«6.

Ne izgubimo poguma, če ni vse šlo in če ne gre vse tako, kot smo pričakovali! V preizkušnjah in tudi v razočaranjih z vero gledamo v Gospoda Jezusa križanega in vstalega, krepimo naše molitve, ponižno prosimo odpuščanja in si prizadevamo za bolj povezano občestvo z njim. Občestvo učencev je že samo po sebi učinkovito oznanjevanje.

Vse vas, dragi bratje in sestre, izročam varstvu in priprošnji Device Marije, matere in kraljice Slovenije ter pomočnice kristjanov, in vašega svetega zavetnika Nazarija. Amen.

 

Cerkev na Slovenskem, Cerkev po svetu
Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc) Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc)

Hud cinizem

Predvidoma v prihodnjem tednu bo znano, kdaj bomo odločali o treh posvetovalnih referendumih, med katerimi bo tudi posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Moralni ...

Peter Jančič (photo: STA) Peter Jančič (photo: STA)

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Spletni portal tednika Družina poroča, da je raziskovalec spolne vzgoje v šoli ter diplomirani mikrobiolog Tim Prezelj tožil novinarja Roka Blažiča zaradi sklopa objavljenih prispevkov o teoriji ...

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba?

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...