Umetna inteligenca in kmečka pamet

Naš pogled | 13.06.2023, 17:54 Blaž Lesnik

»Današnji čas je poln protislovij, ki odražajo kompleksnost in hitrost razvoja sodobne družbe. Eno od teh protislovij je, da kljub napredku znanosti in tehnologije, ljudje izgubljamo zaupanje v tradicionalne vire modrosti, kot je Sveto pismo ter se namesto tega obračamo po pomoč k umetni inteligenci.« Ta uvod je napisala umetna inteligenca, ki s pomočjo vsem dostopnega tehnološkega orodja Chat GPT z raketno hitrostjo vstopa v naš vsakdan.

Piše se leto 2023 in po vsem svetu se vsak dan vrstijo vprašanja, komentarji, nasprotujoči si pogledi o tem, kakšna bo prihodnost, ki jo bo nedvomno krojila (tudi) umetna inteligenca. Ne glede na to, ali so ti pogledi polni strahu ali pa vsaj zmerno navdušujoči, se zdi, da obstaja konsenz: na naša življenja bo vplivala bolj in hitreje kot prihod mobilnih telefonov. Ko sem se nedavno pogovarjal z malo starejšo osebo, je z olajšanjem vzdihnila: »Hvala Bogu, da mi bo to prihranjeno!«

Res je, da zgodovina bolje pozna takšne »skoke« v razvoju človeštva kot mi poznamo njo. Ko je denimo prišel parni vlak v naše kraje, so ljudje bežali pred lokomotivo in se skrivali v grmovju, češ da prihaja sam zlodej. A vendar je ob vsakem tehnološkem napredku, za razumevanje njegovega vpliva na človeka in še bolj posledic za človeštvo vselej nujno preverjati etično moralne vidike teh posledic. Če seveda želimo obstati kot človeška vrsta. In bojim se, da nam v zadnjem času ne gre najbolje.

Poglejmo nekaj primerov, ki kažejo, da smo se zapletli v protislovja, za katera sem prepričan, da jim uporaba umetne inteligence ne bo kos.

V celotnem šolskem okrožju Davis v ameriški zvezni državi Utah so nedavno odstranili Sveto pismo iz vseh osnovnošolskih in srednješolskih knjižnic. Razlog? Po lanskem sprejetju zakonodaje, ki omogoča izločitev vsebin občutljive oziroma nespodobne narave iz javnosti, je nekdo podal prijavo: Sveto pismo vsebuje pornografsko vsebino, saj omenja incest, prostitucijo, pohabljanje spolnih organov in posilstvo. Komisija se je sicer odločila, da ga obdrži v srednješolskih knjižnicah, a na odločitev se je neimenovani posameznik pritožil in zahteval, da prepoved obvelja v vseh knjižnicah.

Vse bolj se zaostruje tudi zakonodaja na področju varstva osebnih podatkov. Vsaka organizacija mora upoštevati cel kup predpisov, na različnih uradih je potrebno podpisovati serije obrazcev s soglasji, ki dovoljujejo uporabo posameznikova imena in datuma rojstva. Po drugi strani profil družabnega omrežja tega istega posameznika brez kakršnegakoli sramu in zadržkov odkrije najbolj osebne in intimne stvari iz njegovega življenja. Javno, komurkoli, kadarkoli.

Poglejmo še v naše loge in gozdove. Ne le odstrel čez mero namnožene populacije medvedov, v zadnjem času vznemirja tudi napovedan odvzem rastlinojedih glodavcev, ki so se kot invazivna živalska vrsta razširili predvsem na območju Ljubljanskega barja. Če bi šlo za podgane (ki so jim resnici na ljubo nutrije po videzu podobne), bi bržkone izdali ukrep deratizacije. A že beseda odvzem, je tiste, ki ogorčeno nasprotujejo takšnemu ukrepu, zmotila. Gre vendarle za umor! zatrjujejo soglasno. In kako že rečemo, ko gre za človeka? Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Ali tudi evtanazija. Res je, besede povedo veliko.

In z besedami operira tudi umetna inteligenca, ki je sestavila takšen kritičen uvid v svoj lastni obstoj: »Vsa našteta protislovja nas opominjajo, da napredek tehnologije ni vedno rešitev za vse naše težave. Čeprav nam umetna inteligenca lahko pomaga pri razreševanju nekaterih izzivov, je ključno ohraniti kritično razmišljanje in ne izgubiti zaupanja v lastno presojo. Prav tako je pomembno najti ravnovesje med avtomatizacijo dela in izrabo prostega časa za dejavnosti, ki nas osrečujejo in obogatijo naše življenje. To vključuje razumevanje moči tehnologije, hkrati pa ohranjanje vrednot, ki nam pomagajo ohranjati našo človečnost.«

Za konec torej nazaj k človeški pameti: Angloameriška pisateljica Susan Ertz je v prejšnjem stoletju zapisala: »Milijonske množice hlepijo po nesmrtnosti, potem pa ne vedo, kam bi se dale na deževno nedeljsko popoldne«. Danes bi lahko ta stavek (brez uporabe umetne inteligence) posodobili takole: Velike množice hlepijo po dobro preživetem prostem času, ki ga imajo tudi na račun napredne tehnologije vse več, potem pa stojijo v kolonah na poti proti morju.

Nekoč, ko je kmet še nekaj veljal, so molili za zdravo kmečko pamet. Bi šlo tudi danes? Prav današnji dan se zdi za to še posebej prikladen, saj goduje sv. Anton Padovanski, priprošnjik pri iskanju izgubljenih reči.