Andrej Jerman je vodja festivala sodobne krščanske glasbe Ritem srca | (foto: Rok Mihevc)
Bil sem izzvan z iskrenim vprašanjem …
Naš pogled Andrej Jerman
Nedolgo nazaj sem bil izzvan z iskrenim vprašanjem o pomenu in uporabni vrednosti krščanske, predvsem sodobne krščanske glasbe in bom zato v nekaj mislih poskušal sebi in drugim odgovoriti na to vprašanje.
Ali ima torej ta duhovna glasba, ki je mnogokrat označena kot glasba za mlade, za kristjane in seveda tudi za nas katoličane kakšno resnično vrednost. Kaj sploh pomeni in čemu je namenjena udeležba na koncertu tovrstne glasbe ... To ni maša, v večini primerov to tudi ni adoracija kot smo je vajeni ter tudi nima takšne obredne strukture, kot jo ima petje litanij in podobnega. In vendar gre za skupino ljudi, skupnost, ki ob glasbilih in petju slavijo Gospoda ter pojejo o Njegovih delih in čudežih. Nič več in nič manj kot to. Kot je Kralj David v psalme zložil svoje molitve, pogovore, prošnje in hvalo Bogu, tako tudi sodobne krščanske pesmi nastajajo iz taistega vzgiba.
Ne vem ali ste kdaj občutili kaj podobnega, a zase lahko potrdim naslednje; da sem se ravno ob prepevanju katere od sodobnih slavilnih pesmi zdrznil ob neposrednosti besedila. Nekaj, kar se mi predvsem ob poslušanju petja pri maši navadno redko zgodi. Teh besed, pesmi, smo namreč tisti, ki smo s tem zrasli, vajeni. Tako mašnega besedila in molitev kot pesmi. In iz zaspanega objema te navajenosti mnogokrat sploh ne dojamemo več kaj pojemo oz. govorimo. Tudi zato so dobrodošle pesmi, ki nas nagovorijo na novo, iz novega zornega kota. Mogoče v jeziku, ki je bolj podoben temu, ki ga uporabljamo vsak dan ter mogoče v drugih trenutkih dneva ...
Tudi zato so dobrodošle pesmi, ki nas nagovorijo na novo, iz novega zornega kota. Mogoče v jeziku, ki je bolj podoben temu, ki ga uporabljamo vsak dan ter mogoče v drugih trenutkih dneva ...
In kaj je bolj neposreden klic in molitev k Bogu, kot recimo naslednji odpev: V Tvojem imenu dvigam roke, Tebe slavim, ker si Ti moj Bog, v Tvojem imenu vse začel bom in končal, Jezus. To je mimogrede pesem skupine Svetnik s festivala Ritem srca 2017 ... In če spet izhajam iz sebe, opažam, kako težko mi gredo z jezika besede, v katerih jaz izpričujem svojo vero v Boga, v katerih vse kar imam izročam v njegove roke ... Enostavno in neposredno. Brez teološko-filozofskih ovinkov in zagonetk. Ki so mi, tako mimogrede, od vedno bile všeč. Ker tega nisem vajen. Ker se počutim izzvanega. Ker zveni tako resnično in oprijemajoče.
In prav to je moč glasbe in umetnosti nasploh. Da nas razoroži in naše od razumskega vrtanja naluknjano verovanje prevzame z enostavno frazo, odpevom, kitico, ki me postavlja v konkreten odnos z Vsemogočnim in ki me spominja o Njegovi obljubi, o Njegovih delih. Kot je namreč vera v Boga in odnos z Njim skrivnost, misterij, tako skrivnostna je tudi moč glasbe in moč petja. Ni zaman rečeno: Kdor poje dvakrat moli ... saj kadar pojemo, se v tem združijo srce, misli in telo. Dobesedno. In to so trenutki, ko smo bolj dojemljivi tudi za dotik Presežnega. Za nekaj, česar oko ne more videti in glava ne zna razumeti.
Ne vem ali ste kdaj občutili kaj podobnega, a zase lahko potrdim naslednje; da sem se ravno ob prepevanju katere od sodobnih slavilnih pesmi zdrznil ob neposrednosti besedila. Nekaj, kar se mi predvsem ob poslušanju petja pri maši navadno redko zgodi.
In ko se nam mogoče zdi, da bi morali naše pesmi in umetnine izdelati do neskončno zapletene in filozofsko in razumsko utemeljene stopnje, se lahko spomnimo Jezusovih besed, ki je svoje apostole učil z besedami: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! (Mt 18, 3)
Zatorej ne delimo več krščanske glasbe na tisto za mlade in tisto za zrele kristjane, pač pa se pustimo nagovoriti pesmim, ki so zapete in igrane iz srca ter si dovolimo, da nam glasba s svojo močjo pokaže pot tja, kamor s preračunljivostjo naše glave ne (z)moremo.
V imenu celotne ekipe, ki pripravlja letošnji festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca, vas vabim, da se nam 25. maja pridružite v Šentvidu v Ljubljani, kjer bomo skupaj peli in igrali Bogu v slavo in čast ter sebi in vsem zbranim v veselje.
