Brežan hitro prizemljil Goloba?

Kmetijstvo | 20.04.2023, 13:47 Robert Božič

»Javnost in politika naj odločanje o upravljanju z medvedom pustita strokovnjakom,« je ob zadnjem dogajanju v povezavi z odločbo o odvzemu 230 medvedov iz narave poudaril predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek. Dodaja, da do težav ni prišlo čez noč, ampak so tudi posledica dejstva, da si je tudi stroka sama pred desetletjem zatiskala oči pred dejstvi na katere so opozarjali rejci. V NSi pa zahtevajo skupno sejo parlamentarnih odborov na temo upravljanja z zvermi.

Ob tem je spomnil, da stroka soglasno meni, da je treba populacijo medvedov redno upravljati in jo zmanjšati na 800 osebkov, kolikor naj bi še preneslo slovensko okolje.

Savšek: Populacija zveri se je najmanj podvojila

Slovenska javnost se po Savškovem mnenju večinoma ne zaveda, da slovenska narava ni divjina, ampak je z izjemo večjih gozdnatih območij kulturna krajina, ki zahteva upravljanje tako kmetijskih kot gozdnih površin.

"Medved nima naravnih sovražnikov in zato se število osebkov ne uravnava naravno," je pojasnil. Stroka zato po njegovih navedbah zagovarja redno upravljanje, ki je bilo v zadnjih letih prekinjeno z odvzemom živali globoko pod letno rastjo, zato se je populacija medvedov v Sloveniji v zadnjem desetletju podvojila in trenutno presega nosilno kapaciteto ekosistema. Savšek ob tem opozarja še o problematiki prenamnožitve volkov, o čemer se premalo govori.

Iva Dimic: Upravljanje zveri naj se prenese na MKGP

V NSi pa zahtevajo sklic nujno skupno sejo Parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Odbora za okolje in prostor, na kateri bi se po besedah poslanke Ive Dimic pogovorili o staležu zveri v Sloveniji. Želijo si, da bi na tej seji prišlo do dobre razprave in bi bile javnosti predstavljene objektivne številke o populacijah zveri.

»Največ prostoživečih medvedov je na območju Kočevja in Notranjske, od koder prihajam tudi sama, tako da ta populacija zagotovo vplivala ne samo na delo kmetov, temveč tudi na občane, na krajane, na prebivalce,« je na današnji novinarski konferenci izpostavila Dimičeva.

Kot je dodala, je bilo zadnjih pet let v Sloveniji veliko razprav o številu prostoživečih medvedov v Sloveniji. Pred petimi leti so se številke vrtele med 1000 in 1100, zdaj pa jih je po njeni oceni zagotovo več kot 1200.

Po njenih besedah je nujno učinkovito in aktivno upravljanje s populacijo divjih zveri, stalež pa naj se vrne na številke izpred 30 let, »ko govorimo nekje okrog 600 medvedov v Sloveniji«.

Ob tem je poslanka spomnila na pobudo NSi izpred nekaj let, da bi se upravljanje divjih zveri z ministrstva za okolje preneslo na ministrstvo za kmetijstvo. Po njenih besedah je tudi mnenje stroke, da bi bilo na ta način upravljanje mogoče boljše.

Zanimiva igra številk

Na Zavodu za gozdove Slovenije so že leta 2019 opozarjali, da smo s 750 medvedi dosegli zgornjo mejo nosilnosti našega okolja, takrat pa je po njihovih podatkih letni prirastek znašal 200 medvedov. Tudi če bi predpostavljali linearno rast populacije, bi torej danes lahko govorili o vsak 1500 medvedih v našem okolju.

Prenagljene »zamrznitvene« odločitve premierja

Potem ko se je premier dr. Robert Golob na torkovo odločitev kmetov, da prekinejo pogajanja, odzval z trditvijo, da je v ozadju te odločitve politika, je v isti sapi napovedal tudi takojšnjo zamrznitev vseh odločb o odvzemu zveri iz narave in ponovno preučitev te odločitve.

»Sam menim, da je potrebno to področje znova preučiti. Zato sem danes pozval ministra za naravne vire in prostor, da vse odločbe na to temo zamrzne, in se temu vprašanju ponovno posvetimo, ali je odvzem zveri kot je predviden, dejansko ustrezen,« je v torek dejal dr. Robert Golob.

A že včeraj so to njegovo prenagljeno odločitev preklicali.