Zgovoren podatek o tem, kdaj bi mladoletniki svojim otrokom kupili pametni telefon

Pogovor o 25. 03. 2023, 08:05 Tanja Dominko

Kako se katoliške šole spopadajo z izzivi, ki jih prinaša internet, z njim pa mnoge zasvojenosti? "Pogovor in množica dejavnosti," dobimo odgovor s strani katoliških šol. Zavedajo se, da so tudi med njihovimi dijaki taki, ki jim noči kradejo pametne tehnologije, a jim ni vseeno. Pogovor ob tednu katoliškega šolstva se je vrtel okoli dobrih in slabih plati interneta, ki ti veliko podatkov ponudi že z enim klikom, a še vedno ne more nadomestiti človeka, kar se je še posebej pokazalo v času epidemije.

Je znanje še vrednota?

Je znanje še vrednota, čeprav imamo bazo podatkov na dosegu, smo vprašali sogovornike v oddaji Pogovor o. Direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen je dejal, da si prizadevajo, da bi »otroci pridobili zelo kvalitetno znanje, ki bi jih vodilo v ustvarjalno raziskovanje, da bo dijak pripravljen vse življenje raziskovati, odkrivati in dopolnjevati to znanje. Internet in vse te moderne tehnologije so lahko v pomoč, nikakor pa ne morejo nadomestiti tega ustvarjalnega procesa, ki se imenuje pridobivanje znanja.« Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje je ob tem dodal, da je internet kot orodje vedno močnejši, »sploh v zadnjem času smo lahko priča umetni inteligenci in njeni zmogljivosti, kar je velik izziv za vse nas. Tudi sami se moramo izobraževati.« Jedro oziroma osnova v Želimljah je po njegovih besedah preventivni don Boscov sistem, ki na vse gleda v kontekstu odnosov. »In znotraj odnosov lažje prečiščujemo, ali družbeno omrežje oziroma čas, ki ga preživim na digitalnem mediju, plemeniti moje realne odnose ali me odvrača stran in zapeljuje na pota, ki me od realnega sveta močno oddaljujejo.«

Znanje, ki bo oplemenitilo človeka

Urška Doblehar s Škofijske gimnazije Vipava je poudarila, da znanje je vrednota, zelo pomembno pa je, »da vse to znanje, ki ga pridobimo, kritično vrednotimo«. Po njenem mnenju je pomembno tudi, da podvomimo, da iščemo pravi odgovor. »Za celotno katoliško šolstvo je bistveno, da ne iščemo samo formalnega znanja, ampak znanje, ki bo oplemenitilo človeka, ki bo dalo nekaj več, ki bo pomagalo, da bo res postal to, v kar je poklican.«

Roko na srce, tehnologija se razvija hitreje, kot lahko preverjamo, kaj je zares dobro in kaj je tisto, kar prinaša pasti in kakšne so.

Tehnologija se razvija hitreje, kot lahko preverjamo

Tudi Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja se strinja, da je ravno kritično vrednotenje informacij, ki so na spletu, glavni izziv. »Internet je ogromen bazen in s kritičnim vrednotenjem informacij, ki jih na njem dobimo, imamo težave že odrasli, kaj šele otroci v teh letih.« Začnejo z majhnimi koraki, s kratkimi besedili, ki jih presojajo in iščejo v njih bistvene informacije. Tudi Tomažič je poudaril, da je bistveno razločevanje in da se tudi odrasli kdaj izgubimo med lažnimi informacijami. »Roko na srce, tehnologija se razvija hitreje, kot lahko preverjamo, kaj je zares dobro in kaj je tisto, kar prinaša pasti in kakšne so. Smo na nek način novinci in se učimo, prav tekom odnosa, medsebojnega spodbujanja in vere v to, da gremo v isto smer, ki bo spodbujala ne samo znanje kot vrednoto, ampak tudi gradnjo človeka v nekega odraslega, odgovornega, družbeno, kritičnega posameznika.«

Zgovorno: Mladoletniki bi svojim otrokom pametni telefon kupili kasneje

Tudi na katoliških šolah opažajo vpliv družbenih omrežij in računalniških igric. Po besedah Benjamina Tomažiča so na Gimnaziji Želimlje skupaj z Osnovno šolo Alojzija Šuštarja uspešno zaključili mednarodni projekt, ki je bil v pomoč učiteljem na poti njihovega usposabljanja za vse te izzive, po drugi strani pa so se mnogi mladi odločili tudi za 40 dnevni post od digitalnih vsebin. »Ker sami odkrivajo, kako hitro je lahko pretirana uporaba preveč nevarna zanje. Meni je zelo zgovorno, ko vprašam prve letnike, kdaj so dobili pametni telefon in kdaj bi ga sami kupili svojim otrokom. Sami bi se namreč za nakup odločili kasneje. Pri 15. letih se očitno mladostnik zaveda, koliko je to nevarno, če preveč časa preživi na telefonu.«

Brez staršev ne bo šlo

Marko Novak je nato dodal, da osebno nagovarjanje otrok na osnovni šoli brez vključenosti staršev ne zadošča. »Tukaj mora priti do sodelovanja šole in staršev in glavno vprašanje je že lastništvo pametnega telefona. Mi po eni strani otroka v osnovni šoli vsaj do neke ščitimo pred zunanjimi vplivi, takšnimi in drugačnimi, potem pa dobi pametni telefon in je prepuščen celemu svetu in mnogo stvarem, ki jih mi v resnici sploh ne poznamo oziroma niti ne predvidevamo.« Pomembno se mu zdi, da se tudi starši med seboj podpirajo pri stališču, da otroku ne bodo prekmalu kupili pametnega telefona, saj če je en otrok edini v razredu, ki takega telefona še nima, je težje. Na osnovni šoli otrokom uporaba telefona ni dovoljena, po pouku in zunaj šolskih prostorov pa na to nimajo vpliva, je pa vse odvisno od otrok in njihovi staršev. Sicer pa na OŠ Alojzija Šuštarja organizirajo tudi različne krožke, med njimi je programiranje, prek katerega lahko svoje navdušenje nad telefonom nadgradijo v nekaj koristnega.

Ponudimo aktivnosti

Tudi Dobleharjeva pove, da je sodelovanje s starši nujno. »Prav pri uporabi vseh teh naprav se mi zdi, da samo s sodelovanjem lahko nekaj naredimo na tem vzgojnem področju. Starši tarnajo, da nimajo moči, da so otroci med vikendom cel dan na telefonih. Pa sem rekla, da jim mi ponudimo ogromno aktivnosti, predvsem za fante npr. šport ali pa druge socialne aktivnosti, ker potem nimajo več potrebe po poseganju po telefonu. Če pa jih ne aktiviraš, jim je dolgčas in gredo na telefon.« V vipavski gimnaziji imajo prav tako postno akcijo, kjer mladi, ki se ji pridružijo, izključijo telefon po osmi uri in se sami odločijo, komu bodo namenili ta čas. Sebi, drugemu, Bogu ... To je priložnost, ki so jo nekateri vzeli zelo resno.«