Papež Frančišek | (foto: Vatican Media)
Preozka vrata za Frančiška
Papež in Sveti sedež Tone Gorjup
Zakaj papež Frančišek po izvolitvi pred desetimi leti ni šel v Apostolsko palačo? Zakaj tako pogosto ponavlja: molite zame? In kje je vzrok, da je religija spet postala svetovna kategorija? O tem smo govorili v zadnji oddaji »Pogovor o« z mednarodnim pravnikom dr. Andrejem Finkom, diplomat Tomažem Kunstljem in teologom dr. p. Marijem Osredkarjem.
Ni želel v Apostolsko palačo
Sogovorniki so se strinjali, da papež Frančišek preseneča. Kot kardinal je predvsem želel biti preprost duhovnik, ni se postavljal na vidna mesta, se izogibal slavnostnim dogodkom. Ko je postal papež, ni želel iti v Apostolsko palačo.
»Preozka vrata«
Tomaž Kunstelj, ki se je z njim srečeval kot veleposlanik v Argentini in pozneje v Vatikanu, je opozoril na njegove besede, ko so ga spraševali zakaj ne gre v papeško stanovanje. »Ker so preozka vrata in ta preozka vrata so bila zanj vsi dvorjani, ki so skrbeli za to, da so prišli do njega zelo izbrani ljudje. Gre namreč za to, da je želel neposredno komunikacijo.«
... in ta preozka vrata so bila zanj vsi dvorjani, ki so skrbeli za to, da so prišli do njega zelo izbrani ljudje. Gre namreč za to, da je želel neposredno komunikacijo.
»Molite zame« ponavlja večkrat
On sam izbira, s kom bo govoril, koga bo poklical in tako naprej. Bivanje v Domu sv. Marte mu omogoča, da se srečuje z duhovniki in škofi, ki prihajajo v Rim in tam stanujejo. Želi jim biti blizu, je dejal p. Mari Osredkar, ki ga je presenetilo še nekaj: »Ne samo, da je on zaželel čisto tako »dober večer« množici, ki je bila zbrana na Trgu sv. Petra, ampak poglejte, kaj je rekel, »molite zame«, pa ne enkrat, velikokrat.« Ta papež čuti, da potrebuje molitveno podporo.
Sobivanje z muslimani
Zakaj pri njem taka skrb za sobivanje z muslimani? Uresničuje teologijo dialoga z drugimi verstvi, ki jo spodbuja drugi vatikanski koncil. Biti odprt do vseh, ki smo ustvarjeni kot bratje in sestre, kot božji otroci, je spomnil p. Mari Osredkar. Po drugi strani so islamski skrajneži z napadi na raznih koncih sveta na nek način opozorili, da je potreben dialog z drugimi verstvi. Tega pa ni brez poznavanja drugega. Vera je pogosto najmočnejši povezovalnih faktor tistih, ki prihajajo kot begunci v evropski prostor, je spomnil Tomaž Kunstelj.
Ta papež čuti, da potrebuje molitveno podporo.
Zaradi terorističnih dejanj je religija postala svetovna kategorija
Andrej Fink pa je dodal še en vidik sicer negativnih terorističnih dejanj, ki pa je prinesel nekaj pozitivnega. »Žal se je ravno preko islamskega terorizma spet pojavila v svetovnem dogajanju religija. Koliko časa je bila religija nekaj stranskega.« Teroristična dejanja v imenu religije. Mnogi se sprašujejo zakaj, kako je to mogoče. Dejanja so obsojanja vredna, a prav zaradi njih je religija spet postala svetovna kategorija. In tega se papež zaveda, je še dejal Fink.
Več pa v oddaji Pogovor o.
