Je zaveden 16-letni koroški Slovenec res “radikalec”?

Slovenci po svetu | 14.03.2023, 11:58 Matjaž Merljak

Zvestoba narodu, slovenskemu jeziku, misel o Zedinjeni Sloveniji – vse to se prepleta v zmagovalnem govoru letošnjega govorniškega natečaja za dijake na avstrijskem Koroškem, ki sta ga ob Tischlerjevi nagradi razpisala Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza. Pripravil ga je 16-letni Gorazd Wakounig, ki obiskuje Slovensko gimnazijo v Celovcu.

Na natečaju je sodeloval že lani, a ni zmagal. Med ponujenimi temami je izbral: Z jezikom bomo obstali! Kakšen pomen daješ narodni zavednosti v svojem življenju in kako se družba na to odziva?

V pogovoru za naš radio je naglasil, da je zaveden Slovenec in zvest Sloveniji. Meni, da je treba ohraniti slovenski jezik, ki koroške Slovence povezuje z matičnim narodom. Dodaja, da le, če bomo vsi Slovenci združeni, bomo obstali.

Sošolke in sošolci na gimnaziji so ga večkrat prosili, naj nastopa in očitek, da je radikalen, je prišel prav od tod. Naglaša še, da je dobro, da so med ljudmi različni pogledi in različna mnenja.

Slovenci smo vsi, ki govorimo slovensko in živimo med Gosposvetskim poljem na severu, Istro na jugu, Porabjem na vzhodu in Benečijo na zahodu.

Sin koroškega Slovenca in Dolenjke, ki živi v Kotmari vasi, rojen na zgodovinski 10. oktober leta 2006, si želi, da več ljudi iz Slovenije spozna, da Slovenija ni le republika Slovenija, ampak celoten prostor, kjer živijo Slovenci ter da bi se morali iz zgodovine naučiti, da moramo biti ponosni naš jezik, našo kulturo, ker to je tisto, kar imamo. "Samo dva milijona in pol nas je in če ne bomo združeni, bomo propadli."

Zmagovalni govor lahko v živo slišite jutri, 15. 3. 2023, ob 11. uri v dvorani Slovenskega centra Pen v Ljubljani v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani.

Zmagovalnemu govoru prisluhnite na tej povezavi ali si ga preberite spodaj.

KAKO JE BITI SLOVENEC MED SLOVENCI ali ZAKAJ SEM RADIKALEN?

Spoštovane, drage dame, spoštovani gospodje!

S slovenskim jezikom bomo obstali, brez pa propadli! Slovenska gimnazije tu, v Celovcu ni zaman, bila je, je, in upam, da bo še naprej garant slovenskega jezika, slovenske kulture in slovenskega naroda na Koroškem. Ravno slovenski jezik je temeljni razlog za obstoj te šole.

Brez slovenskega jezika ne bi bilo niti tega govorniškega natečaja, niti ne Tischlerjeve nagrade. Zaradi slovenščine in s slovenščino smo danes vsi tu. Sem ponosen sin slovenskega naroda, naroda s tisočletno zgodovino, polno temnih in bolečih porazov, sijočih zmag in negotove prihodnosti.

Verjetno ni naključje, da sem zagledal luč sveta 86 let po najtemnejšem dnevu slovenskega naroda na Koroškem, 10. oktobra leta 1920. Rojen sem namreč 10. 10. 2006. Koroški plebiscit pa je pokopal še zadnji up za skrčeno Zedinjeno Slovenijo. Istega leta smo Slovenci s požigom Narodnega doma v Trstu simbolično izgubili tudi Trst in Slovensko primorje.

S plebiscitom smo izgubili Koroško. Zame kot zavednega, mojemu narodu zvestega Slovenca, pa pomeni ta dan, ki je sicer moj rojstni dan, dan žalovanja. Dobro in slabo – vse v enem dnevu.

Zakaj govorim o vsem tem? Zakaj pogosto pišem o teh vprašanjih? Konec koncev – zakaj sem jaz 16-letni Slovenec niti ne popoln koroški Slovenec, saj je moja mati iz Kranjske, za nekatere na Koroškem radikalen oziroma radikalc? Kako sem kot zaveden Slovenec postal radikalen?

Po definiciji SSKJ je radikalec človek radikalnih nazorov in dejanj.

Sami se lahko zdaj prepričate ali so moji nazori radikalni.

Moja zavednost in zvestoba slovenskemu narodu gresta mnogim v nos, saj nismo vsi mnenja, da je slabo, če opustijo slovenski jezik – celo prav se to nekaterim zdi. Take ljudi imamo žal tudi na Slovenski gimnaziji, ki je že desetletja steber intelektualnega slovenstva na Koroškem, in kjer dijaki večinoma govorijo nemško. Če pa te sošolce vprašaš, zakaj ne govorijo slovensko, pa odgovorijo; »Zakaj bi sploh govorili slovensko, saj smo v Avstriji, tu se govori nemško...!«

S takimi ljudi sem vsak dan obdan in vsak dan me boli srce, ko pomislim, kako je lahko toliko Slovencev podleglo germanizaciji, asimilaciji slovenskega prebivalstva. Saj smo bili Slovenci še ne dolgo nazaj tu na Koroškem večina, zdaj pa stoji naš narod pred izginjanjem, kot je nazorno pred kratkim prikazala Andrina Mračnikar.

Letošnja nagrajenka Tišlerjeve nagrade Milka Kriegl je iz danes skorajda povsem ponemčene Zilje. Pri tem bi spomnil, da če bi na Zilji v preteklosti obstajalo več takih »radikalcev«, kot sem jaz, bi bila Ziljska dolina danes malo bolj slovenska, kot je zdaj. Zilja pa ima v zgodovini slovenstva velik pomen, saj je bil oče ideje Zedinjene Slovenije Matija Majer Ziljski iz Zilje.

Pravijo, da prihodnost pripada pogumnim. Tu na Koroškem smo pogumni tisti, ki ne ozirajoč se na Hitlerjeve vzklike: »Macht mir das Land Deutsch!« in Hajmatdienstove parole: »Der Kärntner spricht Deutsch!« še vedno govorimo slovensko in se požvižgamo na oportuniste, ki so za lastni dobiček opustili svoj materni jezik in zatajili svoje slovenske korenine.

Spet drugim pa moja zavednost zaradi tega ni po všeči, ker se pač bojijo resnice, ki si jo upam glasno in jasno izreči. Resnica je, da smo koroški Slovenci enako, kot vsi drugi slovensko govoreči prebivalci ozemlja med Gosposvetskim poljem na severu, Porabjem na vzhodu, Benečiji na zahodu in Istro na jugu, del skupnega slovenskega naroda! In to neodvisno, ali nas delijo državne meje, saj so bile vse te meje zapisane brez nas.

Zame sta zavedanje, da sem Slovenec in zvestoba slovenskemu rodu temelj mojega življenja. Zame nikoli ni obstajala dilema, ali sem Slovenec, zame se nikoli ni stavilo vprašanje, kateri jezik je moj materni jezik, zame pa nihče ne vpraša, komu sem zvest, ve se – zvest sem slovenstvu! Ali sem zato radikalen?

Nekako imam občutek, da sem ob rojstvu dobil dolžnost širiti zavednost in zvestobo slovenskemu rodu povsod, kamor stopim. Tudi to v povezavi z mojim dnevom rojstva, verjetno ni naključje. Zavednost je v mojem srcu trdno zasidrana. Nikoli pa ne bom opustil upanja na Zedinjeno Slovenijo. Razdeljeni smo šibki, združeni nepremagljivi!

Edinost, sreča, sprava k nam nazaj se vrnejo, otrok, kar ima Slava!

Hvala za vašo pozornost!

Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev od leta 1989 dalje, ko je bila Tischlerjeva nagrada podeljena Slovenski gimnaziji, razpisujeta tudi govorniški natečaj za mladino. Namen tega je, da se mladi ljudje navadijo javnega nastopanja in se usposabljajo za naloge, ki jih narodna skupnost pričakuje od svoje izobražene mladine.

Tudi na ta način skušajo pri šolski mladini ohranjati spomin na Joška Tischlerja, prvega ravnatelja Slovenske gimnazije. Pri natečaju sodelujejo dijaki naših višjih izobraževalnih ustanov, kot so Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Dvojezična zvezna trgovska akademija v Celovcu in Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru. Te tri šole so za letošnje tekmovanje izbrale vsaka po dva učenca oz. dve učenki.

Zaključno tekmovanje govorniškega natečaja je bilo v ponedeljek, 16. januarja, 2023 na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu.

Nastopili so naslednji kandidati:

Dana Gregorič, 6.a razred ZG in Zvezne realne gimnazije za Slovence

Salina Hajdinjak-Šumež, 2. letnik Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru

Ana Ražen, 2.b razred Dvojezične zvezne trgovske akademij, in

Gorazd Wakounig, 6.b razred Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence

Žirija je odločila, da prvo nagrado prejme Gorazd Wakounig iz 6.B razreda ZG in ZRG za Slovence v Celovcu za svoj govor na temo: Z jezikom bomo obstali! Kakšen pomen daješ narodni zavednosti v svojem življenju in kako se družba na to odziva?  Drugo nagrado je prejela Dana Gregorič, tretjo pa Ana Ražen.