Slavi KoširSlavi Košir
Andrej JermanAndrej Jerman
Alojz Kovšča (foto: Tomo Strle, Domovina)
Alojz Kovšča | (foto: Tomo Strle, Domovina)

Zdaj je Alojz Kovšca brez dlake na jeziku. (1.del)

Slovenija | 29.03.2023, 18:15 Rok Mihevc

Ne bodite tiho, je nedavno na Goriškem večeru pod okriljem Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve zbrane pozval nekdanji predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Zdaj, ko ni več na tej funkciji, je lahko bolj brez dlake na jeziku, je večkrat ponovil v skoraj dve urnem pogovoru v Novi Gorici. Tu je delček, v katerem je odgovoril na vprašanje, kako je z demokracijo v naši državi in kaj Sloveniji manjka, da bo postala prava demokratična država.

Brhka slovenska država se je začela družiti z nepravimi fanti

Bila je brhka mladenka, od katere smo vsi veliko pričakovali, pa je nekje v življenju zavozila. Začela se je družiti z nepravimi fanti.

Brez dlake na jeziku povem, da je večina ljudi mislila, da smo z osamosvojitvijo doživeli nek presek, neko spremembo, s katero začenjamo na novo. Večina represivnih struktur, ki so bile zelo močno usidrane v jugoslovansko družbo, je ostala nedotaknjena. Formalno so nehale obstajati, neformalno pa so vse te osebe in povezave, njihova ekonomska moč in viri financiranja, ostalo enako.

Nekaj časa so se pritajili, potem pa so začeli bolj ali manj odkrito delovati. In mislim, da se nobenemu od tistih, ki so včasih zapirali, sodili tako in drugače, ni izkrivil las na glavi in danes vsi ponosno korakajo po tej državi in zelo vplivajo na Slovenijo.

Povprečen Slovenec se za politiko zanima 14 dni pred volitvami

30 let je za državo relativno kratek čas, še zmeraj smo mlada demokracija. Mi pravzaprav demokracijo udejanjamo na formalni ravni, imamo jo na papirju, v ustavi, zakonih, nimamo pa je v glavah ljudi. Lahko slikamo hudiča na zid, pa rečemo, »krivi so tej, krivi so oni«, ampak ne, niso toliko krivi, kolikor so lahko izkoristili priložnost. Krivi smo mi, ki smo jim to priložnost dali.

Povprečen Slovenec je tak, da se za politiko zanima 14 dni pred volitvami, ko mu na glavo padajo plakati, ko na televiziji kakšen politik skoči iz paštete ... In se v 14 dneh odloči na podlagi tega, kar mu servirajo novinarji, ker ga politika ne zanima, ker je politika nekaj slabega, ker je politika, saj veste, »tista ženska«. Kako rečejo, »politika je ...«. No, jaz pa povem, da je politika zgledna ženska, če je poročena z zglednim moškim. Če pa gre politika z lopovom in pijancem, se mora realizirati nekje drugje, ker se doma ne more. In takrat postane »tisto«, kar ji rečejo ...

Kako rečejo, »politika je ...«. No, jaz pa povem, da je politika zgledna ženska, če je poročena z zglednim moškim. Če pa gre politika z lopovom in pijancem, se mora realizirati nekje drugje, ker se doma ne more. In takrat postane »tisto«, kar ji rečejo ...

Slovencem mali bogovi mesijo pošljejo vsake štiri leta, pa ga sprejmemo odprtih rok.

Krivi smo ljudje, krivi smo zato, ker nismo aktivni, ker ne jemljemo odgovornosti v svoje roke, ker si ne upamo in ker nasedamo. Velikokrat sem rekel, da ni toliko problem med levimi in desnimi. In nekdo, ki je danes levi, bo jutri desni, pojutrišnjem pa spet levi, ker mu nekdo ponuja udobno življenje in po njegovem mnenju relativno varnost. Rak rana slovenske demokracije je, da ljudje verjamejo naivnimi in neumnim predvolilnim obljubam, za katere vsak človek z zrnom pameti ve, da se jih ne da uresničiti.

Poglejte, če vam nekdo reče, da bo v petih letih zgradil 20 tisoč stanovanj, je približno enako, kot to, da bom jaz na luno poslal raketo. Brez dlake na jeziku. Kdorkoli je kdaj s svojimi rokami kaj zgradil, ve, da je to nemogoče umestiti v prostor in za garantirati sredstva, vzdrževanje ... Slovenski narod je precej naiven. Malo prej sem rekel, da smo mi izvoljeno ljudstvo, ne pa Izraelci. Bog je Izraelcem pred 200 leti poslal Mesijo, pa so ga križali. Slovencem ga mali bogovi pošljejo vsake štiri leta, pa ga sprejmemo odprtih rok. In vse kar obljubi, je res in velja mimo božjega nauka.

Ko vprašajo novinarja, zakaj je nekomu očital tri litre vina, nekomu pa milijona evrov ne ...

Zdaj, ko nisem več politik, mislim, da demokracija postane demokracija takrat, ko jo ljudje res zagrabijo v svoje roke, ko ji začnejo postavljati neprijetna vprašanja, ko vprašajo novinarja, zakaj je nekomu očital tri litre vina, nekomu pa milijona evrov ne ... V čem je problem, ste slep pri očeh, gluh pri ušesih ali je razlog vaš žep? In kadar nehaš brati in naročati takšne novice, je to jasno sporočilo, da tovrstnega novinarstva ne želiš več. Demokratično je, da ljudje razmišljate s svojo glavo in da niste vedno samo sledilci strankarske politike. Ta je relativno omejena. Politične stranke ne morejo obvladovati vseh področij družbenega življenja. Skoncentrirajo se na tiste, ki so trenutno na meniju v parlamentu, ki lahko kaj naredijo.

Del civilne družbe ste tudi vi

Obstajajo pa sfere družbenega življenja, kjer ste lahko aktivni in lahko vsakič odrazite svojo voljo. Recimo tako kot zdaj upokojenci. Ali kot se je v Ljubljani prvič v zgodovini po osamosvojitvi prebudila civilna družba, ki zdaj potihoma skuša ustaviti gradnjo kanalizacije čez vodo. Tisti, ki so bili najbolj zagreti za zaščito ustavne vrednote, ki se ji reče voda, so prebrali samo to, da je v ustavi voda, ne pa tudi vodovod. In ta kot da ni pomemben, voda na sploh pa. Ampak civilna družba se je začela počasi prebujati in del nje ste tudi vi. In če ste tiho, nihče nič ne reče, se nič ne zgodi. Če pa doma ali v bifeju ob kavi, na sestanku s sodelavci poveste, kaj je prav in kaj ne, ljudje začnejo razmišljati.

Smrt za demokracijo je tišina. Kadar so ljudje tiho, demokracija umre.

O cesarju, ki kaže nago rit

Smrt za demokracijo je tišina. Kadar so ljudje tiho, demokracija umre. Kadar so ljudje tiho in ne govorijo, nihče ničemer ne nasprotuje. Ni demokracija to, da gremo vsi na cesto, vpijemo in nekaj zahtevamo. Je pa demokracija to, da izražamo svoje mnenje in da ljudje slišijo, s čim se ne strinjamo. Da se potem tudi oni s tem ne strinjajo. Zaprti vsak v svoj vrtiček in kotiček in biti tiho, nekomu omogočamo da vlada. Da izkorišča oblast. Jaz bi zdaj izkoristil to priložnost in vas pozval, da ne bodite tiho. Če se s čim strinjate, pohvalite, če se z nečim ne strinjate, povejte. Če nihče ne reče, vsi ploskajo cesarjem in novim oblačilom, cesar pa kaže lepo nago rit. Oprostite izrazu, ni političen.

Prisluhnite celotnemu pogovoru z Alojzem Kovšco.

Slovenija
Jožica Ličen (photo: ARO) Jožica Ličen (photo: ARO)

Po večno plačilo k Bogu odšla Jožica Ličen

Na tiho nedeljo je odšla po zasluženo plačilo k Bogu dolgoletna sodelavka in ravnateljica Škofijske Karitas Koper, Jožica Ličen. Poznali smo jo kot neutrudno prostovoljko, ki je desetletja z vsemi ...

Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc) Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc)

Federico Potočnik: Stavka je nujna

Stavka na pobudo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides se vleče že dva meseca, a rešitve še ni na vidiku. Eden od tistih, ki stavkajo, je tudi infektolog dr. Federico V. Potočnik, ...

Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: ) Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: )

Bela zastava ni ponižujoča predaja

Po dveh letih vojne v Ukrajini, ki je terjala na obeh straneh preveč smrti, je poziv papeža Frančiška k pogajanjem več kot na mestu. A nekateri odzivi so bili ob besedi »bela zastava« burni, ...

Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc) Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc)

Iz istega gnezda odleteli na različna področja

Pred začetkom tedna katoliškega šolstva smo se v Kolokviju pogovarjali z nekdanjimi dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Ana Ferš, Larisa Krajnc, Izidor Jelenc in Metod ...

Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc) Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc)

Molitev je utrip, ki daje moji duši življenje #video

Osrednje misijonske govore v sklopu 19. Radijskega misijona pripravlja kapucin br. Štefan Kožuh. Nastajajo v krajih svetega Frančiška Asiškega. Prvi nagovor je nastal v Celicah pri Cortoni, ...