Jože BartoljJože Bartolj
Miha MočnikMiha Močnik
Tone GorjupTone Gorjup
Nadškof Stanislav Zore (foto: Katoliška cerkev/SŠK)
Nadškof Stanislav Zore | (foto: Katoliška cerkev/SŠK)

Maša za kulturnike v stolnici in peš romanje iz Brezij

Slovenija | 09.02.2023, 14:16 Alen Salihović

V ljubljanski stolnici je nadškof Stanislav Zore na slovenski kulturni praznik daroval sveto mašo za umetnike in ljubitelje kulture. Maši je v Galeriji Družina sledilo odprtje prodajne razstave likovnih del, ki so nastala v 28. likovni koloniji Umetniki za karitas, pod geslom Skupaj v istem čolnu. Kolonijo in umetnike je predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, zbrani darovi od del pa bodo namenjeni pomoči družinam stiski. V narodnem svetišču Marije Pomagaj pa so 8. februarja pripravili 7. romanje z Brezij v Vrbo, s tem pa se spomnili pomembnih mož slovenske kulturne zgodovine. Rektor svetišča p. Robert Bahčič je pojasnil, da so se najprej združili pri maši, na poti pa spoznali tudi številne zanimivosti. Romanje so sklenili v cerkvi sv. Marka v Vrbi z molitvijo za pokojne slovenske veljake, ki so ustvarjali slovensko kulturo in bodrili narodno zavest.


Nadškof Zore je v pridigi v ljubljanski stolnici dejal, da so naši predniki ob večerih brali knjige in pripovedovali zgodbe. »Brali in poslušali drug drugega. Vedeli so, da telo potrebuje jed, duša pa besedo, podobo, resnico. Zato je branje ob večerih razprlo skromne prostore njihovih domov. Postali so pustolovci, popotniki, borili so se za resnico in pravico. Njihov duh je rastel in se plemenitil. Ob nedeljah pa so se naužili lepote svoje župnijske cerkve ali bližnjega ali daljnega romarskega svetišča. Čeprav so znali brati in »biblia pauperum« ni bil edini način srečevanja z Božjo besedo, so vendarle ob srečanju z umetnostjo, ki je je po naših preprostih podružničnih podeželskih cerkvah izredno veliko in je zelo navdihujoča, oblikovali in gojili svoj čut za lepo, tako da so tudi v svojem domačem okolju potem sicer skromno, pa vendarle v okviru možnega poskrbeli za lepo in za lepoto,«je povedal nadškof.

»Slávi moja duša Gospoda za vse umetnike, ki so svoj poklic uresničevali v skladu z besedami, ki so jim jih ob koncu 2. vatikanskega koncila namenili koncilski očetje: »Svet, v katerem živimo, potrebuje lepoto, da se ne bi zmračil v obupu. Lepota tako kot resnica prinaša veselje v srca ljudi, je dragoceni sad, ki se upira obrabi časa, ki povezuje generacije in jih združuje v občudovanju. In to po zaslugi vaših rok.« Slávi moja duša Gospoda za vse umetnike, ki so jim čopiči in dleta, ki jim besede in gibi niso otemneli, da so mogli skozi navdih pretočiti svetlobo, ki svetu in človeku vrača lepoto in ju dela dragocenega. Slávi moja duša Gospoda za vse tiste umetnike, ki jih nadarjenost ni prerasla in posrkala vase, ampak so z vsako novo umetnino postajali manjši in bili vedno bolj pripravljeni ostajati služabniki Lepote in Resnice,« je še dejal nadškof Zore.

Romarji
Romarji © www.marija.si

© www.marija.si

Kako je potekalo romanje iz Brezij do Vrbe - zapis na spletni strani svetišča

Ustavljali smo se na krajih, ki so iz različnih vidikov zaznamovali Zgornjo Gorenjsko.
Prvi večji postanek smo naredili »Pri Jožovcu«, kjer smo si ogledali prenovljeni Avsenikov muzej, ki je doživeta pripoved časa, v katerem sta aktivno ustvarjala Vilko in Slavko Avsenik. Na ogled so postavljene prve Avsenikove plošče, še nikoli javno objavljene fotografije iz zakulisja snemanj in tudi fotografije družine Avsenik. Tudi tokrat smo pot podaljšali za ovinek skozi vas Begunje. Begunje na Gorenjskem so idilična vas na severnem delu Radovljiške kotline, tik pod obronki Karavank. Starejši del naselja je razpotegnjen ob potoku Begunjščica. Vas je poznana po mogočni graščini Katzenstein, ki stoji ob robu starega jedra. Graščina je poznana predvsem po gestapovskih zaporih v času nacistične okupacije med drugo svetovno vojno. Stranski, pritlični trakt z originalnimi celicami, je urejen v spominski muzej. V osrednjem delu gradu Katzenstein je danes psihiatrična bolnišnica.

Grad Katzenstein in Plečnikovo nadstrešnico Brezjanko na robu pobočja povezuje kostanjev drevored, kjer so na desnem delu po drugi svetovni vojni uredili grobišče talcev.
Plečnikov paviljon je nadstrešek s šestimi lesenimi nosilci in streho ter klopmi. V bližini stoji zidan vrtni paviljon, ki se imenuje Jožamurka in je bil postavljen leta 1938. V paviljonu je prostor z mizo in oltarjem svetega Jožefa pod nadstreškom. Arhitekt je oba paviljona oblikoval pred letom 1939. V neposredni bližini pa smo si lahko tudi ogledali pred kratkim najden in izkopan tlak originalne Plečnikove Brezjanke.

V Poljčah, pri zgradbi nekdanje kmetijske šole, kjer ima danes svoj sedež NATO center za usposabljanje in gorsko bojevanje, smo zavili na staro cesarsko cesto.
Ime cesarska cesta izvira iz časov, ko še ni bilo železnice. Vse glavne ceste so vodile na relaciji Dunaj–Trst. Vozarji so po teh cestah prevažali najrazličnejše blago, a najpomembnejše so bile poštne kočije. S cesarske ceste smo zavili proti vasi Rodine, kjer stoji več kot 400 let stara rojstna hiša pisatelja in duhovnika Janeza Jalna. Hiša, ki stoji ob cerkvi sv. Klemena, je nekdanja mežnarija. Kot mežnar je služboval tudi Jalnov oče.

Po krajšem postanku smo se za vasjo priključili na Pot kulturne dediščine, ki povezuje vasi pod Stolom in se čez »Reber« podali do Doslovč, kjer smo si ogledali rojstno hišo Frana Saleškega Finžgarja. Po ogledu le te, nam je za konec ostala le še pot iz Doslovč do Vrbe, rojstnemu kraju pesnika dr. Franceta Prešerna ter nadškofa Antona Vovka. Po ogledu cerkve sv. Marka in zaključno molitvijo smo si ogledali še rojstno hišo dveh velikih Slovencev. Stalna razstava v rojstni hiši Franceta Prešerna v Vrbi ima nazorno prikazuje življenje in delo Franceta Prešerna. Svoje mesto na stalni razstavi ima tudi nadškof Anton Vovk. Prešernova rojstna hiša je hkrati tudi Vovkova rojstna hiša. Nadškof Anton Vovk se je rodil v isti hiši kot 100 let pred njim France Prešeren. Anton je bil Prešernov pranečak, saj je bila njegova stara mati Marija Vovk (Mina), Francetova sestra.

Romanje z Brezij v Vrbo, pod vodstvom izvrstne poznavalke kulturne dediščine, gospe Mire Novak so romarji na svojevrsten način spoznali kraje z naravnimi znamenitostmi, domačije in dela velikih mož, ki so ustvarjali slovensko kulturo in s svojim delom bodrili narodno zavest.

Vir: Marija.si


Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Kultura
Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc) Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc)

Hud cinizem

Predvidoma v prihodnjem tednu bo znano, kdaj bomo odločali o treh posvetovalnih referendumih, med katerimi bo tudi posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Moralni ...

Peter Jančič (photo: STA) Peter Jančič (photo: STA)

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Spletni portal tednika Družina poroča, da je raziskovalec spolne vzgoje v šoli ter diplomirani mikrobiolog Tim Prezelj tožil novinarja Roka Blažiča zaradi sklopa objavljenih prispevkov o teoriji ...

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba?

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...