Slavi KoširSlavi Košir
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović
 (foto: Pexels)
| (foto: Pexels)

»Pravi vegan ima motiko v roki in koloradske hrošče nosi v zavetišče za hrošče«

Spoznanje več | 28.01.2023, 12:59 Rok Mihevc

Je kmetijstvo res tako ekološko sporno in nevarno za planet, kot ga želijo prikazati nekateri? Zdi se, da se je tudi slovenska vlada vrgla v nekakšno vegansko ofenzivo, to priča tudi nedavni govor enega od razpravljalcev v parlamentu, v katerem govori o tem, da je kmetijstvo nevarno in da nas bo ugonobilo. Kaj nam sporočajo takšna stališča, smo s p. Brankom Cestnikom spregovorili v ponedeljkovi oddaji Spoznanje več, predsodek manj. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.

Mesta se vedno malce bojijo kmetov, zdaj se nam te stvari dogajajo bolj sofisticirano. V ta konflikt med podeželjem in mestom bi lahko umestili tudi ta nesrečni juriš na slovenske kmete, ki ga povzroča veganska ofenziva trenutne vlade. Tudi v parlamentu so nekateri govorili o tem, da je kmetijstvo nevarno in nas bo ogonobilo ...



Spomnimo se, kako so na Nizozemskem, ko je vlada sprejela tiste ukrepe za omejevanje kmetovanja, kmetje ponoreli in so šli s traktorji na ceste in zaprli avtocesto. Takrat smo dobili močan signal, da novodobne vlade, ki so pod vplivom ekoloških, veganskih, animalističnih gibanj, iščejo neko žrtev in to pri kmetu. Podobno kot so to počeli komunisti, fevdalci in Turki. Ta nesrečni kmet, ki pokasira družbeno nesrečo. Že takrat ob dogajanju na Nizozemskem sem se spraševal, če je kmetijstvo res tako ekološko sporno in nevarno za planet.

Ampak, saj imamo še druge stvari, ki so bolj nevarne. Zakaj se npr. nizozemska vlada ni spravila na turizem, na nizko cenovne letalske prevoznike, kaj niso ti hujši onesnaževalci? Na turizem se nihče ne upa spraviti ... Tudi v slovenskem prostoru imamo strašne aktiviste, ki hodijo na Maldive na počitnice, da si odpočijejo od aktivizma in bojev ... Pa so tja prišli peš, z jadrnico, jadralnim padalom? Ne, z nizko cenovnim prevoznikom in s tem so zasmradili okolje in kmetije samo s tem, ko so se odpeljali tja.

Zakaj se npr. nizozemska vlada ni spravila na turizem, na nizko cenovne letalske prevoznike, kaj niso ti hujši onesnaževalci? Na turizem se nihče ne upa spraviti ...


In to je seveda tabu, tega se ne sme dotikati, to je močan kapital in ne dopušča protestništva. Potem pa pogledaš eno družbeno skupino, ki si za pilatsko umivanje rok najdejo kmeta. In zdaj so tudi v Sloveniji s to oblastjo prišli podobni vzorci, da si najdemo krivca za podnebno nesrečo in evo, ga imamo, kmeta.

Dogaja se kriminalizacija mesa, ki je »hudi krivec nesreč«. Upam, da se te stvari ne bodo peljale naprej. Včeraj smo na Frankolovem imeli licitacije krač in salam, na čast sv. Antonu Puščavniku smo si naredili pravi mali praznik. Z njim ponazoriš svoje delo, skrb in sposobnost za preživetje, ker prašiček pomeni, da znaš preživeti s svojimi rokami, ga nakrmiš, imaš koline in preživiš celo zimo. Če bomo mi to začeli uničevati, nam bo morda celo uspelo uničiti kmeta ali pa ga prisiliti, da bo tako kot je bilo med nacizmom in komunizmom, ko smo na črno klali svinje v kleteh, otroke pa postavili na stražo, da so pazili na nemške žandarje in kasneje tiste z rdečo zvezdo.

P. Branko Cestnik je reden gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj
P. Branko Cestnik je reden gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj © Jože Bartolj


To dobro vem, ker se je moja družina Cestnik iz Hajdine preživljala s preprodajo svinjskega mesa in smo bili t.i. špeharski obrtniki. Na Hrvaškem smo kupovali svinje, jih dva meseca še redili, zvečer zaklali, meso razsekali, dali na voz, odpeljali v Maribor in na tržnici zjutraj prodajali. To je bilo pred II. svetovno vojno in to obrt je Hitler prepovedal, ker je hotel imeti roko nad mesom, prav tako Tito. To se dobro vidi tudi v filmu Ata, socialistični kulak, ko švercajo tisto meso ...

Da pridelaš toliko zelenjave, moraš imeti toliko škropiv, to pa so ubijalska sredstva. Vegani pa ne jedo niti medu, ker nočejo izkoriščati čebele. In vegani so ta koncept pravičnosti do živalskega sveta prenapihnili. Ampak mi bomo na koncu s škropivi pobili več živali kot si predstavljamo.

In zdaj imamo spet nekoga, ki si je meso postavil v svojo tarčo in skozi meso bo spremenil celo družbo. Ljudje bomo boljši, ker ne bomo več nasilni, telesno bomo bolj zdravi, okolje bo rešeno, ker »kravji prdci« ne bodo več onesnaževali našega vesoljnega planeta, te naše modre pomaranče. To je neumno, to zveni sektaško in neracionalno. Že samo dejstvo, kaj se lahko zgodi, če vsi preklopimo na veganski način prehranjevanja, je neracionalno. Zgodi se uničenje planeta. Da pridelaš toliko zelenjave, moraš imeti toliko škropiv, to pa so ubijalska sredstva. Vegani pa ne jedo niti medu, ker nočejo izkoriščati čebele. In vegani so ta koncept pravičnosti do živalskega sveta prenapihnili. Ampak mi bomo na koncu s škropivi pobili več živali kot si predstavljamo. Tu lahko uničiš cel krog prehrambne verige. Da ne govorimo o ohranjanju krajine, tu bi lahko imeli celotno pokrajino zastekljeno zaradi rastlinjakov.

Pravi vegan je z motko v roki. Da si sam pridela zelenjavo, ne da sili kmeta z motko. Ti si najprej kupi njivo, primi motiko v roke in prideluj zelenjavo tako, da ne ubiješ enega samega črva. In koloradske hrošče pobiraj z roko in jih nosi v živalski vrt ali pa v zavetišče za koloradske hrošče. Potem si res vegan in si res totalno pravičen do živalskega sveta. Drugače pa je to taka dvojnost.

Ti si najprej kupi njivo, primi motiko v roke in prideluj zelenjavo tako, da ne ubiješ enega samega črva. In koloradske hrošče pobiraj z roko in jih nosi v živalski vrt ali pa v zavetišče za koloradske hrošče. Potem si res vegan in si res totalno pravičen do živalskega sveta. Drugače pa je to taka dvojnost.


Kaj se vam zdi, da je za tem? Nek globalni trend, ki mu zgolj sledimo ali lahko govorimo o tem, da bi radi paradigmo spremenili, se pravi, čim več ljudi spet spravili v mesta, podeželje prepustili turizmu, športu?

To je nek nadzor nad prebivalstvom. Če imaš ljudi v bloku in vsi gledajo isti kanal po televiziji, imaš tudi velik nadzor. Potem na volilno nedeljo pošlješ en avtobus spodaj pod ta blok in imaš naenkrat ogromno glasov, kar na podeželju ne moreš dobiti, ker vsak živi na svojem kuclju. To je en tak trend.

Jaz se z vegani, da pojemo preveč mesa, strinjam. Iz otroštva se spomnim, da mesa, čeprav smo iz mesarske obrti, nismo jedli veliko. Jedli smo repo, zelje, krompir, meso pa smo jedli ob nedeljah in če smo delali kaj težkega ali kdaj vmes. Teden je bil bolj kot ne vegetarijanski, pa sem živel na kmetiji. Je pa res, da je z veliko produkcijo mesa in hladilniki meso postalo redna prehrana in si kakšni jedilnika brez mesa ne znajo predstavljati. In tudi zdaj vidimo, da gostilne izginjajo, fast foodi pa rastejo. Tu se strinjam z vegetarijanci, ne morem pa se strinjati z njihovimi skrajnimi stališči, da bi vse predrugačili.

Kot sociolog bi lahko rekel, da je družba prenasičnega, da iščemo vedno neke nove izzive. Tudi v prehranjevanju iščemo neki duhovni način, ne čisti materializem in to je postal trend. Ampak že ta trend bi se strašno omejil, če bi prišla lakota.

Ali ni malce smešno in anahrono, da se to gremo v trenutku, ko niti 500 km stran poteka zelo krvava vojna, kjer na nek način ljudje zaradi lakote tudi umirajo?

Tam je ena konzerva mesa zlata vredna in v njej vsa hranila, ki jih ima. Da daš ti toliko hranil v neko rastlinsko hrano, mora biti paket hrane večji, da dobi telo energijo za preživetje. Mislim, da bi veliko modnih stvari začelo odpadati, če bi nastopila lakota. Potem človek začne razmišljati racionalno in iskati vse, kar se da preživeti. Naenkrat bi predsodki pred svinjino padli in potem bi kmeta bolj cenili in se obrnili na lastne vire.

Pred kratkim sem se pogovarjal s kuharjem, ki je dobil direktivo, naj začne bolj iskati hrano pri lokalnih kmetih, da ne bo samo industrijska. In kaj je povedal? Da otroci niso jedli bio jabolk, ker niso lepe oblike in niso povoskana, niso pili domačega mleka, ker je premočno in premastno. Tako se strinjam, da je potrebna vzgoja pri prehranjevanju, ne pa veganska ofenziva, ki smo ji priča.

Kot duhovnik pa opažam, da v tej kulturi smrti, to je kultura splava, evtanazije, se od spodaj krepi tudi kultura ali zavest krivde. In potem mi iščemo, kje bi poudarili življenje, ki smo ga nekje drugje vzeli. Potem tisti, ki z zadnjimi močmi branijo pravico do splava, branijo tudi migracije in nadomestne otroke, ki morajo priti v Evropo.

Kot duhovnik pa opažam, da v tej kulturi smrti, to je kultura splava, evtanazije, se od spodaj krepi tudi kultura ali zavest krivde. In potem mi iščemo, kje bi poudarili življenje, ki smo ga nekje drugje vzeli.


Našli jih boste med vegani, ki nočejo škoditi niti čebelici, ki bi oddala malo sline v med, ker potem to izkoriščaš. Ta krivda, ki se je okrepila se zdaj kaže in seli v odprtosti do življenja do živalskega sveta, migracij, do vesoljčkov, ki bodo nekoč prišli blizu. In ta odprtost je nekritična, široka, nenavadna. Ampak mislim, da je gonilo krivda. To govorim kot duhovnik in rad bi, da bi te stvari na tak način razmišljali in bi tudi psihoanalitiki to kulturo smrti raziskali in te povezave uvideli

Spoznanje več
Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc) Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc)

Hud cinizem

Predvidoma v prihodnjem tednu bo znano, kdaj bomo odločali o treh posvetovalnih referendumih, med katerimi bo tudi posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Moralni ...

Peter Jančič (photo: STA) Peter Jančič (photo: STA)

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Spletni portal tednika Družina poroča, da je raziskovalec spolne vzgoje v šoli ter diplomirani mikrobiolog Tim Prezelj tožil novinarja Roka Blažiča zaradi sklopa objavljenih prispevkov o teoriji ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...