Maja MorelaMaja Morela
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Petra StoparPetra Stopar
Bistvo branja Svetega pisma je, da se tam srečamo z živim Bogom (foto: Aaron Owens / Unsplash)
Bistvo branja Svetega pisma je, da se tam srečamo z živim Bogom | (foto: Aaron Owens / Unsplash)

»Ob vztrajnem branju Svetega pisma se ti ’zgodi’ Bog.«

Svetovalnica | 24.01.2023, 10:13 Mirjam Judež

Smo v tednu, ko poteka Svetopisemski maraton in pred začetkom smo v Svetovalnici odprli Knjigo knjig. Vprašali smo se, kako jo pravzaprav brati? Nekaj usmeritev je ponudil generalni tajnik Svetopisemske družbe Matjaž Črnivec. Z njim se je pogovarjala Maja Morela.

Kako se lotiti branja tako obširne knjige z vsebino, ki jo včasih težko razumemo?

»Še preden pridemo do vprašanja Kako, je tu vprašanje Zakaj. Zakaj bi želeli brati Sveto pismo? Zato, ker nam je dano od Boga, v njem se srečamo z živim vstalim Kristusom. Če tako pristopamo, smo odgovorili tudi na vprašanje Kako. Z željo in žejo, da srečamo Kristusa. Mogoče se to ne bo zgodilo po prvem branju, a izkušnje milijonov kristjanov skozi vso zgodovino so take, da ko vztrajno beremo Sveto pismo, se z živim Bogom srečamo iz oči v oči, ena na ena. Gre za osebno srečanje, ki je zelo osvobajajoče.«

Kaj takrat čutimo?

»Psalmi so Božja beseda, ki se je obrnila nazaj od človeka k Bogu, a še vedno so Božja beseda. V njih se razpre cela paleta človeških občutkov: strah, krivda, jeza, na drugi strani pa mir, hvaležnost, veselje, ljubezen – v odnosu z Bogom. Psalmi so izredno intimni. Psalmist je blizu Boga, se ruva z Njim, a gre za živega Boga, vse ostalo ga ne zanima.«

Voditeljica Maja Morela je gostila generalnega tajnika Svetopisemske družbe Matjaža Črnivca.
Voditeljica Maja Morela je gostila generalnega tajnika Svetopisemske družbe Matjaža Črnivca. © Rok Mihevc

 

Kaj pa, ko ne razumemo, kaj smo prebrali? Kako vztrajati v branju?

»Izhodišče, ki sva ga postavila, je zelo solidno. Sveto pismo beremo skozi Kristusa. Vse, karkoli preberemo, iščemo, kako se to sklada s Kristusom, kaj nam to pove o Kristusu. Jezus sam je bral Sveto pismo, Staro zavezo je zelo dobro poznal, umrl je s citatom iz Svetega pisma na ustnicah. On je bil prežet s Svetim pismom. Poskusimo prositi Jezusa, naj nam pove, kako je On razumel tisto mesto. So stvari v Svetem pismu, ki niso lahko razumljive na prvo žogo. Središče Svetega pisma je Jezus. Dostikrat v njem iščemo neko modrost, vodstvo za življenje. To je sicer dobro, a če je ločeno od središča, bomo hitro začeli tavati, se izgubljati. Sveto pismo je ponižna knjiga, ker služi Jezusu, razodetju Božjega sina Jezusa Kristusa, da mi pridemo do osebnega spoznanja. Tako Janez zaključi evangelij: »Lahko bi zapisal še ogromno stvari, ampak te so zapisane, da bi vi spoznali, da je Jezus Božji sin in da bi s tem, ko verujete Vanj, imeli večno življenje.« To je smisel vsega. So kakšna mesta, ki jih težko razumemo, a iz tega, ko slediš Učitelju, si potrpežljiv. Potrebna je vztrajnost.«

Jaz osebno odsvetujem naključno branje Svetega pisma »kjer se odpre«. Vemo pa, da Bog včasih lahko tudi skozi to spregovori in to dopušča, ker je ponižen. Si misli: Ojoj, če ne morete drugače brati, pa dajte tako.

Kako se lotiti daljše vsebine?

»Svetoval bi, da se začne pri evangelijih, da to središče oživi v nas. Prva Cerkev je te stvari brala v velikih kosih. Mi smo razdelili Sveto pismo najprej na poglavja, v 16. stoletju pa še na vrstice. Evangelije so običajno prebrali kar v enem branju, kar je vzelo približno dve uri. Brali so jih v skupnosti, ker večina ljudi takrat ni imela svojih kopij Svetega pisma. Osnovno branje je branje daljših kosov, ko se ne ustavljaš pri podrobnostih. Tako dobiš širšo zgodbo. Sveto pismo v celoti je ogromna zgodba, ki je povezana, usklajena, vsebuje določene etape, dramska dejanja. Lepo si sledi od stvarjenja, padca Izraela, potem pa Jezus kot središče vsega tega, obdobje Svetega Duha, obdobje Cerkve, misijon … do konca sveta in Kristusov ponovni prihod. Ko bereš Sveto pismo, postaneš del Božje zgodbe, ki jo Bog sam piše. Pomembno je vedeti, da vstopamo v širšo zgodbo, zato je dobro brati daljše odlomke, ne manj kot eno poglavje za začetek, pa potem nadaljevati z naslednjim poglavjem, da dobiš širšo sliko, se ne ukvarjaš s podrobnostmi, ker tam se hitro zapleteš.«

Priljubljena je »metoda«, da naključno odpremo Sveto pismo, s prstom miže pokažemo na vrstice, ki naj bi te nagovorile v tistem dnevu. Je to uporabno?

»Jaz osebno to odsvetujem. Vemo pa, da Bog včasih lahko tudi skozi to spregovori in to dopušča, ker je ponižen. Si misli: Ojoj, če ne morete drugače brati, pa dajte tako. Bog spregovori tudi na ta način, ampak to ni osnoven namen, zakaj nam je dano. Osrednji namen je, da se vživimo in dobro zavzamemo svojo vlogo v tej zgodbi, v katero nas Bog kliče.«

'Dosti ljudi se boji brati Sveto pismo, češ: Ne razumem, nisem študiral, nimam znanja, ne morem se poglobiti. Spomnimo se: če imaš srce za Jezusa, če Ga hočeš odkriti preko Svetega pisma, je to dovolj.'
'Dosti ljudi se boji brati Sveto pismo, češ: Ne razumem, nisem študiral, nimam znanja, ne morem se poglobiti. Spomnimo se: če imaš srce za Jezusa, če Ga hočeš odkriti preko Svetega pisma, je to dovolj.' © Priscilla Du Preez / Unsplash

Hitro branje ni priporočljivo na začetku, ko šele začenjamo brati Sveto pismo …

»Ko je fokus na kratki vrstici, odlomku, je dobro preleteti besedilo pred in za tem. Hermenevtično načelo pravi, da vedno beremo v kontekstu. Ljudje v eni vrstici preberejo nekaj, se zataknejo ali se zelo navdušijo nad tem, a niso pogledali konteksta in zgrešili bistvo. Zato je dobro brati širše odlomke. Če pa smo osredotočeni na krajši odlomek, moramo paziti, kaj je prej in kaj potem. Če beremo neko Pavlovo pismo, se moramo vprašati, kdo je bil Pavel, komu je pisal. To se izve iz kakšnega uvoda, da se malo vživimo v komunikacijo, ki se tam dogaja. Tako je z vsemi knjigami v Svetem pismu. Matejev evangelij je bil pisan predvsem judovski populaciji, Lukov predvsem nejudovski, spreobrnjeni iz poganstva. Pomembno je, da imamo te stvari pred očmi in pazimo na ta širši okvir, v katerem so ta besedila nastala. To pomaga. Sploh, če se začne zatikati pri kakšni stvari, se ustavimo, pogledamo širšo sliko, kaj se sploh dogaja, kaj imamo pred sabo. Vsa ta besedila so se zgodila v konkretni situaciji in so odgovarjala na konkretne izzive in potrebe. Še en namig glede branja: če beremo daljši odlomek, opazujmo besede, ki se ponavljajo. To so ključne besede in iz njih lahko hitro povzamemo, kaj je avtorju res pomembno. To je glavno sporočilo. Super je, če prebereš celo knjigo naenkrat, celotni evangelij. Tako drugače cela slika ostane pred očmi.«

Prej sva govorila o širši sliki, da je dobro, da poznamo zgodbo, okoliščine, v katerih je pisec deloval. A tudi če ne poznamo širše zgodbe, to ne sme biti razlog, da ne bi odprli Svetega pisma.

»Dosti ljudi se boji brati Sveto pismo, češ: Ne razumem, nisem študiral, nimam znanja, ne morem se poglobiti. Spomnimo se: če imaš srce za Jezusa, če Ga hočeš odkriti preko Svetega pisma, je to dovolj. Stvari, ki jih ne razumeš, boš dal na stran, ampak išči Jezusa v Svetem pismu in se ti bo razodel. To bo izkušnja, ki v vseh pogledih spremeni življenje. Tudi če ne znate, ne veste dovolj. Sveto pismo ni dano za »znalce«. Jezus je rekel, da je Oče svoje sporočilo prikril modrim in pametnim, razodel pa ga je otročičem, nedoraslim. Srce sporočila Svetega pisma je čisto za vsakogar. Vsak je povabljen: Pridite k vodi.«

Generalni tajnik priporoča branje Svetega pisma 'v kosu'. Preberimo vsaj eno poglavje.
Generalni tajnik priporoča branje Svetega pisma 'v kosu', vsaj enega poglavja © Rok Mihevc

Zelo pomembno za branje Svetega pisma je občestvo.

»Božja beseda se ni zgodila nekje v izolaciji, ampak je tam že bilo občestvo. Vsa besedila prihajajo iz občestva. Izkušnja branja je čisto drugačna, če jo beremo s prijatelji, družino, če si podelimo, kaj ob njej čutimo. Naša izkušnja je taka, da v malih občestvih Božja beseda res zaživi. Nekdo se lahko zatakne ob nečem, a tam so drugi trije, štirje bratje in sestre, ki mi pomagajo čez to oviro. Sveti Duh zares deluje po vsakem. Dobra ideja je, če si ob branju delate zapiske, vodite duhovni dnevnik. Vseeno priporočam, da sprejmete izziv in si vzamete čas za branje enega evangelija od začetka do konca. Tam vas čaka srečanje z Jezusom. Si tega želite?«

Oglasil se je poslušalec Miha, ki je začel brati Sveto pismo šele pred dvema letoma in pol, ko je sprejel vero. Bere ga po poglavjih, zjutraj staro zavezo, zvečer novo. Išče Boga v njem in ga najde.

»To je izkušnja mnogih: ob vztrajnem branju Svetega pisma se ti »zgodi« Bog.«

 

Svetovalnica
Sodelujoči pri postavitvi vitraja (photo: AFE) Sodelujoči pri postavitvi vitraja (photo: AFE)

Vesela novica iz Svete dežele #foto

Barvno okno s podobo Marije Pomagaj, ki ga je za baziliko Marijinega oznanjenja v Nazaretu izdelal Lojze Čemažar, je zdaj varno nameščeno.

Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin (photo: GURS) Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin (photo: GURS)

Katastrski dohodek leti v nebo?

V zadnjih dneh smo v naše uredništvo prejeli nekaj klicev razburjenih lastnikov zemljišč, ki trdijo, da so v aplikaciji za Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin, za ...

Luščena prosena kaša (photo: Naša super hrana) Luščena prosena kaša (photo: Naša super hrana)

Kako pravilno skuhati proseno kašo?

»Najbolj važno je znati pravilno skuhati samo kašo, recepti za jedi iz nje se potem kar sami zvrstijo,« je v Svetovalnici spomnila naša gostja Mirjam Kopše. In dodala: »Tudi sama dolgo nisem ...