Kako bi morali zaposleni na Kolodvorski svojo "ideološko haljo" pustiti pri vratarju

Spoznanje več 21. 01. 2023, 09:00 Rok Mihevc

V ponedeljek smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« prvič pozdravili našega novega rednega sogovornika dr. Jerneja Letnarja Černiča. Z njim se je Alen Salihović najprej pogovarjal o zakonu o RTV.

Ustavila bi se pri zakonu o RTV Slovenija. Ta je začel veljati s 1. januarja. Videli smo, kako je predsednica države žrebala, kdo in koliko časa bo v programskem svetu. Z zakonom se ukvarja tudi ustavno sodišče. Ali je po vaše zakon v čem sporen?

Na javni RTV je vedno šlo za boj za moč, tu ni nič novega. Če je prejšnji stari zakon dopuščal sobivanje različno svetovnonazorskih opcij tako, da je enkrat bila določena opcija v večini programskega in nadzornega sveta RTV, čez par let spet druga, se zdi, da gre novela zakona v popolnoma napačno smer. Gre v smer, ki bo dala vzvode moči in opravljanja RTV samo eni politični opciji.

Nekako se tudi pri imenovanju članov vračamo v čase nedemokratičnega režima, kjer so različne družbeno politične organizacije delegirale posameznike v takratno skupščino. Zdaj bo tako, da bodo različne institucije širše javne uprave, od SAZU-ja do sveta za trajnostni razvoj, imenovale člane programskega sveta. Verjamem, da poslušalci in tudi sam ne poznamo teh institucij. SAZU je npr. institucija, v katero se človek ne more povabiti sam. To je nekako v nasprotju s tretjim členom slovenske ustave, ki pravi, da oblast izvira iz ljudstva, še posebej, če gre za javno RTV, mora biti uporabljena s strani ljudstva.

Je pa zagotovo tukaj sam način, kako je začel ta zakon, milo rečeno, bizaren. In zagotovo tudi protiustaven. Predvsem, ker ta zakon krajša mandate prejšnje sestave programskega in nadzorskega sveta.

Je pa zagotovo tukaj sam način, kako je začel ta zakon, milo rečeno, bizaren. In zagotovo tudi protiustaven. Predvsem, ker ta zakon krajša mandate prejšnje sestave programskega in nadzorskega sveta. Moram poudariti, da je evropsko sodišče za človekove pravice o podobnih primerih glede krajšanja mandatov sodnikov v madžarskem in poljskem sodstvu, ugotovilo, da je to v nasprotju s pravico do poštenega sojenja. Če to prenesemo v slovenski kontekst, lahko ugotovimo, da gre za neko popačenje oblasti in nekako vrnitev v nekdanji demokratični režim.

Želel bi, tako kot za vsak poklic, da ljudje, ki delajo tam, delajo profesionalno. To moramo pričakovati od RTV, da varuje to vrednoto plurarizma v slovenski demokratični družbi, da predstavlja različna stališča, izjemno raznoliko in bogato slovensko družbo. Dvomim, da bo javna RTV kos tej nalogi v naslednjih letih.

Vas ne preseneča, da govorimo o politizaciji na javni RTV zgolj takrat, ko je na oblasti t.i. desna stran, ko pa je leva, teh polemik ni?

Gre za nekakšno ustvarjanje vzporedne resničnosti. Jasno je, da ima ali je imel vsak novinar, urednik, direktor, trenutni in nekdanji, svojo ideološko in svetovnonazorsko pozicijo. Težava, ki se pogosto pojavlja pri javni RTV je, da ljudje, ki delajo na tej javni instituciji, ki bi morali delovati profesionalno in strokovno, ko pridejo na Kolodvorsko ulico in ko gredo čez vrata, na vzhodu pri vratarju ne pustijo svoje ideološke halje. Tudi, ko opravljajo svoje javno poslanstvo, zagovarjajo določeno politično opcijo. Je pa res, da se očitki o politizaciji pojavljajo tudi zaradi tega, ker je slovenski medijski prostor šolski primer posovjetskega medijskega prostora. To pomeni, da določeni centri moči ustvarjajo neko vzporedno resničnost, ki pa ne odraža dejanskega stanja v praksi.

Težava, ki se pogosto pojavlja pri javni RTV je, da ljudje, ki delajo na tej javni instituciji, ki bi morali delovati profesionalno in strokovno, ko pridejo na Kolodvorsko ulico in ko gredo čez vrata, na vzhodu pri vratarju ne pustijo svoje ideološke halje.