Na zahtevo NSi o pomenu živinoreje. Žveglič napoveduje odločno ukrepanje.

Kmetijstvo | 19.01.2023, 11:06 Robert Božič

»Mislim, da se ne moremo več slepiti, da je živinoreja eden izmed glavnih vzrokov za klimatske spremembe, za onesnaževanje okolja, za izginjanje naravnih ekosistemov in za izginjanje števila prostoživečih živali,« je svoj nastop na ponedeljkovem posvetu »Za boljšo prihodnost živali«, ki je v Državnem zboru potekal pod patronatom njegove predsednice Urške Klakočar Zupančič, začel eden od predstavnikov nevladnih organizacij za zaščito živali. In takih mnenj in posledično zahtev po ukinitvi živinoreje, je bilo na tem posvetu slišati veliko.

Čeprav je bilo v nastopih veliko pozornosti namenjene predlogom izboljšav ureditve zakonodaje s področja varstva in zaščite živali, se je po drugi strani veliko problematiziralo predvsem kmetijstvo in vprašanja rejnih živali.

Žveglič: »Z vsemi argumenti in odločnim ukrepanjem bomo nasprotovali

Celodnevni posvet je na trenutke potekal v dokaj mučnem ozračju, saj so nekateri predstavniki nevladnih organizacij zelo jasno izpostavljali nesprejemljivost živinoreje in celo zahtevali njeno ukinitev.

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je po posvetu dejal, da si upa trditi »da ena manjšina ljudi, ki pač živi v enem svojem mehurčku, hoče vsiljevati svoje poglede in svoj način življenja nad večino. V KGZS bomo z vsemi argumenti in odločnim ukrepanjem nasprotovali vsakemu posegu v tradicionalno živinorejo.« Žveglič vse skupaj postavlja tudi v kontekst zapletov z izbiro članov v Strateškem svetu za prehrano.

Nsi je zahtevala sklic nujne seje Odbora DZ za kmetijstvo

Na dogajanje so se že v torek odzvali v poslanski skupini Nsi. Poslanka in podpredsednica dr. Vida Čadonič Špelič kor razloga za sklic nujne seje ni omenila dogajanja na posvetu ampak naj bi se v NSi za to odločili, da bi odgovorili na tehtna vprašanja, ki so se pojavila, ko je predsednik vlade Robert Golob, tako doma, kot tudi v Evropskem parlamentu, pozval ljudi, da spremenijo prehranske navade.

»Živimo v Sloveniji, kjer 60% kmetijskih površin predstavlja travinje. In kdo drugi, kot prežvekovalci znajo iz te trave narediti živalsko beljakovino, mleko in meso, ki jo ljudje rabimo za svoj obstoj...« pravi dr. Vida Čadonič Špelič.

Te naše naravne danosti se moramo zavedati, pravi Špeličeva, ki opozarja tudi na pomen živinoreje za slovensko samooskrbo in gospodarstvo, ter obdelanost krajine in posledično turizem.

Želijo, da javnost sliši in prisluhne stroki

V NSi si želijo, da bi na nujni seji Odbora za kmetijstvo o vseh teh vidikih potekala razprava s strokovnjaki in bi se prisotni seznanili s pomenom in vplivom živinoreje na makroekonomski položaj kmetijstva, živilskopredelovalne industrije ter na vpliv povišanja cen osnovnih živil.

Predlagajo pa tudi, da odbor s sklepom vlado in ministrstvo za kmetijstvo pozove, da aktivneje podpirata panogo živinoreje in s tem zagotovita večjo samooskrbo, primerne cene osnovnih živil ter ohranitev kulturne krajine.

ZSPM: Obtožbe slovenske živinoreje in pavšalna sporočila, subjektivne in nepreverjene informacije prispevajo k temu, da kmetje ne zmoremo več bremen

Na Zvezi slovenske podeželske mladine pa na drugi strani opozarjajo da živinoreja ne daje le kakovostnega lokalnega mleka, mesa in izdelkov, temveč nudi obdelano pokrajino, ki je temelj za turistično in ostale gospodarske dejavnosti, dviguje kakovost življenja na podeželju, nudi avrnost pred naravnimi ujmami ...

Mladi tudi opozarjajo, da mačehovski odnos do te panoge vodi v zaraščanje, širjenje bolezni in škodljivcev, invazivnih vrst, zveri, pojavljanja požarov in erozije, kar pripelje do večje ogroženosti vseh in pri tem spomnijo na požar na Krasu, katerega razsežnosti je botrovalo tudi zaraščanje, ki je posledica opuščanja živinoreje.