Borut Florjančič: Koliko njiv bomo spet izgubili, kaj bo z našo živinorejo?

Kmetijstvo | 15.01.2023, 11:49 Robert Božič

»Šli smo v temeljito primerjavo slovenskega Strateškega načrta skupne kmetijske politike z avstrijskim strateškim načrtom in tudi z nemškim, ugotovili razlike in videli, da smo v Sloveniji dostikrat strožji pri zahtevah in izvajanju, kot v drugih članicah v Evropske unije. Ne gre samo za prepoved preoravanja pasov ob osuševalnih jarkih, gre tudi za obveznost pokritih zemljišč v zimskem času in še mnoge druge zahteve, tako da nas čudi, zakaj mi izbiramo vedno težjo pot kmetijske politike, ki našemu kmetu, in na koncu koncev tudi potrošnikom hrane, oteži življenje,« je za našo kmetijsko oddajo povedal predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič.

Vlada Republike Slovenije je na zadnji lanski seji, tik pred novoletnimi prazniki, sprejela Uredbo o pravilih pogojenosti. Ta odslej nadomešča pravila t.i. Navzkrižne skladnosti, gre pa v bistvu za pravila ravnanj oziroma zahteve, ki jih morajo kmetije izpolnjevati.

Zahteve pogojenosti pokrivajo področja podnebja in okolja, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov, javno zdravje in zdravje rastlin ter dobrobit živali.

Na Zadružni zvezi Slovenije obžalujejo, ker njihove pripombe, ki so jih z utemeljitvami podajali v mesecih javne razprave, niso bile upoštevane in tudi ni bilo pojasnjeno zakaj niso bile upoštevane.

»Žal odgovora nismo dobili. V bistvu prihaja do šuma v komunikaciji. Če se Zadružna zveza kot tudi ostale predstavniške organizacije kmetov udeležujemo vseh teh sestankov, podajamo pisne predloge in zahteve, ki so z naše strani podkrepljene z delom strokovnih odborov in potrjene na upravnem odboru, je blago rečeno čudno, da ministrstvo na te pripombe, ki so utemeljene, niti ne odgovori,« pravi Borut Florjančič.

»Način dela vzbuja dvom, da so bili sestanki organizirani z namenom, da se zadosti postopkovnemu kriteriju vključenosti deležnikov v pripravo uredbe. Pristojni strokovni odbori pri Zadružni zvezi Slovenije odločno nasprotujejo takšnemu načinu dela, kjer udeleženci sestanka ne dobijo vsaj zapisnika, iz katerega so razvidne njihove ustne pripombe in predlogi. Podobno se je dogajalo tudi pri usklajevanju strateškega načrta,« še dodaja Florjančič v Zadružnih odmevih.

Koliko njivskih površin bomo še izgubili?

Zadružniki predvsem opozarjajo na škodljive prakse, ki jih prinašata Uredba o pogojenosti in Uredba o dobrobiti živali. Gre za dve izvedbeni uredbi, ki sta podrejeni Strateškemu načrtu skupne kmetijske politike.

»V postopku usklajevanja so bili argumenti strokovnih služb kmetijskega ministrstva, da se od zahtev ne more odstopiti, ker na njih vztraja Evropska komisija. Iz analize avstrijskega in nemškega in strateških načrtov drugih držav članic pa ugotavljamo, da so te uspele dogovoriti izjeme,« pojasnjujejo na zadružni zvezi Slovenije.

Zaradi določb o obveznem 3 metrskem varovalnem pasu ob osuševalnih jarkih, bomo izgubili dodatne najboljše njivske površine, pa čeprav smo v Sloveniji zelo revni z njivskimi površinami, saj imamo le nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je manj kot polovica povprečja države članic Evropske unije.

Ozelenitev čez zimo, ki vodi v izgubo pridelave?

Zadružniki so kritični tudi glede zahtev o obvezni 80% ozelenitvi njivskih površin čez zimo, kar lahko onemogoči »normalne tehnologije pridelave v posameznih sektorjih oziroma povzročijo nesorazmerno povišanje stroškov za kmetijsko dejavnost.«

Tudi v tem primeru opozarjajo na avstrijsko rešitev, ki kmetom omogoča drugačen managment njiv ob zasledovanju istih okoljskih ciljev. Razlika pa je ta, da bo slovenska uredba botrovala tako nižanju pridelave kot nekonkurenčnosti na trgu.

Nujna je odprava za prehransko varnost Slovenije škodljivih zahtev

Strokovni odbori ZZS opozarjajo tudi na škodljive odločitve ne področju t.i. dobrobiti živali, ki je zapostavila manjše reje prašičev, prav tako pa neustrezno pristopa k zahtevam glede paše živali.

Kmetijsko ministrstvo pozivajo, naj »čimprej pristopi k spremembam strateškega načrta, ki bodo omogočile izvajanje načinov reje, ki jih predlagamo«.