»Razumem paciente, ne razumem pa, da vlada protestira sama proti sebi.«
Slovenija | 10.01.2023, 08:46 Rok Mihevc s. Meta Potočnik
S popoldanskimi protestnimi shodi bo po številnih krajih po Sloveniji potekala t. i. stavka bolnikov. Pripravlja jih civilna iniciativa Glas ljudstva. Stanje v zdravstvu na državni ravni in tudi lokalni, je za naš radio komentirala zdravnica in mestna svetnica v Ljubljani dr. Tina Bregant.
Svetniki Mestne občine Ljubljana ste se sestali z ministrstvom za zdravje zaradi težav, ki smo jim priče v ljubljanskem Zdravstvenem domu že kar nekaj časa. Ali so vas pojasnila zadovoljila, kako boste kot svetnica postopali še naprej.
To, kar Ljubljančani okušajo v zadnjih dneh, je nekaj nedopustnega. In mestni svetniki mislimo, da je naša dolžnost, da poskušamo te grozljive razmere popraviti tako, da bodo ljudje hitreje prišli do osebnega zdravnika. Kot vemo, je minister za zdravje pred dnevi povedal, da bo dostavil samo svetnikom Svobode določene dokumentacije, ki so jih prejeli na ministrstvu za zdravje. To se je nam ostalim svetnikom zdelo nedopustno, zato smo se pritožili in tako smo v soboto popoldne prejeli vabilo in se nato sestali z državno sekretarko in pravnico, da smo bili seznanjeni s temi dokumenti vsi. Kar se teh tiče, bi opozorila na neko prikrivanje odgovornosti, ker moramo vedeti, da je ustanovitelj bolnišnic ministrstvo, medtem ko je ustanovitelj zdravstvenih domov mestna občina, oz. so za njih pristojni tudi župani. V manjših občinah se župani zelo angažirajo in poskrbijo za zdravstveno varstvo svojih občanov, medtem ko smo v Ljubljani v zadnjih mesecih priča praktično razpadu tega, do sedaj delujočega zdravstva. Največji porast ljudi brez osebnega zdravnika je dejansko v občini Ljubljana.
V manjših občinah se župani zelo angažirajo in poskrbijo za zdravstveno varstvo svojih občanov, medtem ko smo v Ljubljani v zadnjih mesecih priča praktično razpadu tega, do sedaj delujočega zdravstva.
Na tem sestanku ni bilo nič nepričakovanega, nič takega česar kot pacienti, občani nismo že sami izvedeli, videli. Ljudje smo v stiskah, je pa zanimivo, da gre zdajle za izjemno hitro podajanje tega vročega kostanja iz ene strani v drugo. Mestni svetniki smo se odločili, da nas to žuganje vročega kostanja ne zanima, zanimajo nas pacienti in zaradi tega smo pripravili tudi gradivo, danes smo že izbrali zadostno število podpisnikov za izredno sejo na temo zdravstva. Ljudje morajo videti, da mestne oblasti vidijo, razumejo in rešujejo njihove stiske, ki so povezane s tistim, kar ljudem največ pomeni, to je njihovo zdravje.
Razmere v ZD Ljubljana naj bi botrovale tudi stavki pacientov. Kako razumete ta protest, ki ga organizira Glas ljudstva in nekako izgleda kot da vlada protestira proti sama sebi?
Razumem bolnike, razumem paciente, ne razumem pa, da vlada, ki ima takšno večino, protestira sama proti sebi. Ima škarje in platno, da to uredi, zato se mi zdi ta shod paradoksalen, je to samo predstava za javnost? Bolniki in zdravstveni delavci imamo vendarle skupen cilj in to je ureditev zdravstva tako, da bomo zdravniki lahko delali tisto, kar najbolje znamo in da bi bolniki dobili ustrezno storitev. To, kar se danes dogaja v Sloveniji, tega ni v nobeni kapitalistični državi, da bi nekdo 40 let plačeval obvezno zdravstveno zavarovanje in to ne tako malo, pravzaprav skoraj 13 odstotkov bruto plače in da na koncu bi ostal brez osebnega zdravnika, tega zlepa ne vidimo. To ni solidarnost, to je čista kraja tega denarja. Kam je ta denar šel, kam je poniknil? Vlada, ki ima tako večino, ima škarje in platno v rokah in bi lahko to uredila, če bi zares želela.
Vlada, ki ima tako večino, ima škarje in platno v rokah in bi lahko to uredila, če bi zares želela.
Sama ne verjamem, da se stvari rešujejo s protesti, resnično mislim, da je bolje, če se strokovnjaki usedejo, ni pa dovolj poslušati strokovnjakov. Sama sem zagovornica povezovanja, to sem tudi sama spodbujala. Nič o zdravstvu brez bolnikov, to bi morala biti naša maksima. In seveda, ne na dežju, ne zunaj, ne na ulicah, pač pa za mizo, kjer se lahko racionalno pogovorimo in najdemo optimalne rešitve.
Kaj menite o zahtevah Glasa ljudstva, da bi ukinili dopolnilno zavarovanje in da bi naredili konec zdravnikom dvoživkam?
To se meni zdijo populistične floskule. Ker dopolnilno zavarovanje je danes težko približno 600 milijonov letno. Zdravstvena zavarovalnica ZZZS je precej storitev iz svojega prenesla na dopolnilno zavarovanje. In če danes ukinemo dopolnilno zavarovanje, hkrati pa ne zagotovimo dodatnih 600 milijonov letno in samo zbrišemo te storitve, bodo ljudje ostali brez 15% kritja bolnišnične obravnave in ga bodo mogli plačati iz žepa, izgubili bodo tudi določene rehabilitacijske postopke. Če se tega zavedamo, potem ni problema, ampak to bo podobno reševanje, kot je bilo skrajšanje čakalnih vrst z izbrisom bolnikov iz čakalnih vrst, tako se to ne dela. Ne vem, če je zdaj pravi čas, da ukinemo nek dotok sredstev iz dopolnilnega zavarovanja.
Sama nisem naklonjena, da tako na vrat na nos in populistično ukinemo dopolnilno zavarovanje, tu je treba se pripraviti, povedati, kaj bomo izgubili in kje bomo ta sredstva nadomestili. So pa zavarovanja, ki so vredna ukinitve, to so ta zavarovanja, ki jih ljudje plačujejo približno 10 evrov mesečno, so komercialna in služijo preskoku čakalne vrste. To so pa ta dodatna zavarovanja, tukaj se moramo zavedati, da dokler deluje osnovni zdravstveni sistem, pravzaprav ponujajo neko nelojalno konkurenco. Tukaj se moramo vprašati, ali bi ta dodatna zavarovanja še preživela, če bi dejansko tudi naše osnovno zdravstvo delovalo tako kot bi moralo. In potem zelo hitro vidimo, da so ta dodatna ena taka bergla, obvoz, tukaj pa imamo manevrski prostor.
Povejte mi, ali je snažilka, ki čisti v šoli in popoldne počisti še hodnik v skupni hiši, tudi ona snažilka dvoživka? To niso ustrezni izrazi.
Glede dvoživk – nisem naklonjena nobeni demonizaciji, to je taka precej grda zmerljivka, ki mislim, da si je nihče ne zasluži. Povejte mi, ali je snažilka, ki čisti v šoli in popoldne počisti še hodnik v skupni hiši, tudi ona snažilka dvoživka? To niso ustrezni izrazi. Če seveda sprejmemo, da nihče v prostem času ne sme početi ničesar, to je druga pesem. A zdi se mi, da ljudje v prostem času lahko počnejo kar želijo, imajo tudi možnost dodatnega zaslužka. Se pa strinjam, da je treba poskrbeti tudi za kakovost in varnost med rednim delom. In vzpostaviti sistem, da če bodo ljudje v rednem delovniku na svojih delovnih mestih naredili vse tako kot je potrebno, potem mislim, da ni nobenih zadržkov, da popoldne počnejo to, kar si želijo.
Mislim, da bomo letos potrebovali tako srečo kot zdravje.