Robert BožičRobert Božič
Jakob ČukJakob Čuk
Petra StoparPetra Stopar
20+G+M+B+23 (foto: Bogoslovno semenišče Ljubljana)
20+G+M+B+23 | (foto: Bogoslovno semenišče Ljubljana)

20 + G + M + B + 23

Cerkev na Slovenskem | 06.01.2023, 08:12 Rok Mihevc SŠK

6. januar je praznik Gospodovega razglašenja ali praznik sv. treh kraljev. S tem poimenovanjem je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji, trije modri podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika.

Gašper, Miha, Boltežar

Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju. Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar: zlato, kadilo ter miro in od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar.

Začetek misijonskega poslanstva Cerkve

Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda), saj pomeni prikazanje oz. razglašenje. Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki.

Na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + 23. V nekaterih državah, kot so Avstrija, Italija ali Hrvaška, je današnji praznik dela prost dan.

 

 

 
Cerkev na Slovenskem
Lidija Šket Kamenšek v studiu radia Ognjišče z ravnokar izdano knjigo o ADHD (photo: NL) Lidija Šket Kamenšek v studiu radia Ognjišče z ravnokar izdano knjigo o ADHD (photo: NL)

Ste vi morda ta otrok?

Vprašanje je Lidiji Šket Kamenšek zastavil mentor pri sklepu študija ob pisanju diplomske naloge, ko je Lidija želela pisati in raziskovati svet otrok, ki se na svet in doživljanje okolja odzivajo ...