Solo akcije vlade ne prispevajo k povezovanju naroda

Naš pogled | 17.01.2023, 14:33 Alen Salihović

Lepa beseda lepo mesto najde, je star pregovor, ki pa ima glede na zadnja dogajanja v Sloveniji vse manj prostora v javnosti. Retorika sovražnosti, nastrojenosti, tudi dvoličnosti postaja iz dneva v dan močnejša. Iz dneva v dan se bolj etiketiramo, označujemo z zmerljivkami in, kar je še huje, drugega proti drugemu ščuvamo z neresnicami ali polresnicami. In vse to pod pretvezo svobode govora in misli, dekoracije in podobno.

Kako sprevrženo postaja vse skupaj okoli nas, bom nakazal na treh primerih. Najprej spomnimo na besede predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je v enem od pogovorov izrazila upanje, da bodo Joc Pečečnik in njemu podobni začeli razmišljati manj kapitalistično. »Kot predsednik SBC, kot garažni podjetnik iz Šmarce in kot državljan Republike Slovenije iskreno prosim za pojasnilo, kje in kako sem postal kapitalist in zakaj mislite, da razmišljam preveč kapitalistično,« je v javnem pismu predsednico državnega zbora vprašal Joc Pečečnik. Poudarja, da če bomo priča odnosu, ki ga vlada trenutno kaže je v bistvu podjetnik edina molzna krava, potem ni optimističen. Pečečnik vladi še sporoča, da naj začne razmišljati malo manj socialistično in da se naj usmeri v pomoč podjetjem. Prej so nas ogrožale krize, zunanji tekmeci, zdaj nas je strah, da nas bo ubila lastna vlada, pravi Pečečnik.

Drug primer so besede zdravnika in politika Dušana Kebra, ki je svoje kolege v rohnenju na Trgu republike označil za dvoživke in ni premogel niti ene besede zahvale za opravljeno delo, mu pa je uspelo izreči kup polresnic in laži. In kot je nedavno dejal zdravnik Igor Dovnik, je zdravstveni sistem še ena redkih, če ne edina ostalina nekdanjega socialističnega sistema. Tudi sam Keber je vodil zdravstveno ministrstvo in kaj velikega ni pokazal, še več, sedaj prodaja socialistične ideje o prenovi zdravstvenega sistema, pri tem pa skupaj s (kvazi) civilno družbo s prstom kaže na zdravnike, češ da so oni krivi za razmere. Vlade pa, da se to ne tiče. Takšnega sprenevedanja že dolgo nismo videli. Najbolj žalostno pa je, da pri tem sprenevedanju pomagajo večinski mediji, ki Kebra in njegove ideje ter ideje somišljenikov, ki jim je delo tuje, skoraj da označujejo za edine zveličavne.

Najbolj žalostno pa je, da pri tem sprenevedanju pomagajo večinski mediji, ki Kebra in njegove ideje ter ideje somišljenikov, ki jim je delo tuje, skoraj da označujejo za edine zveličavne.

Tretji primer pa je kupovanje pravosodnih funkcionarjev med katerimi so tudi sodniki, ki si ga je privoščil kar sam predsednik vlade Robert Golob. 600 evrov vsakemu na račun v prihodnjih mesecih. Mimo zakonodaje, mimo pogajanj kar tako. Profesor Jernej Letnar Černič je v pogovoru za naš radio opozoril, da dvomi, da imajo takšne obljube pravno podlago, da so zakonite in ustavne. Ker gre za dodatek stroki, ki bi morala biti neodvisna, se ne morem znebiti občutka, da gre za kupovanje teh ljudi. Tudi na način, da premiera in njegovih kolegov ne bodo preganjali.

Mislim, da so vsi trije primeri zelo zgovorni in kažejo, kako dvolična je oblast. Sovraži kapitaliste, ki ji s plačevanjem davkov polnijo proračun. Sovraži zdravnike, ki v javnem opravijo vse, kar morajo, ter nato izven tega časa še kaj zaslužijo. In poveličuje tiste, ki bi lahko oblast zaradi napak poklicali na odgovornost.

Stampedo zahtev po višjih plačah, ki ga je sprožila vlada sama, se ne bo dobro končal. Energetska kriza in draginja vse bolj pritiskata ne zgolj na podjetja, ampak tudi na vsakega izmed nas. S kazanjem prsta na druge in iskanjem notranjega sovražnika se slovenska vlada in tudi družba oddaljujeta od bistva, ki bi moralo biti v smeri delati dobro za vse in ne zgolj za nekatere. Dvigniti minimalno plačo za sto evrov, potem pa vzgojiteljicam dvigniti plače za štiri plačne razrede, da se potem spet znajdejo na minimalni plači, je grd manever v primerjavi z dodatkom za sodnike in odvetnike v višini 600 evrov.

Dvigniti minimalno plačo za sto evrov, potem pa vzgojiteljicam dvigniti plače za štiri plačne razrede, da se potem spet znajdejo na minimalni plači, je grd manever v primerjavi z dodatkom za sodnike in odvetnike v višini 600 evrov.

Menim, da prihajamo vse bolj v čas, ko tovrstne solo akcije, ki sem jih naštel, ne bodo prispevale k povezovanju naroda. Če kdaj, potrebujemo danes neko pomiritev in streznitev. Ne zgolj v vladi, tudi v opoziciji, v Cerkvi, v družbi nasploh. Postali smo vse bolj nestrpni, nesramni, uveljavljati hočemo zgolj svoje ideologije, svoj prav. Ne dovolimo si več poslušati nasprotnika, se z njim soočiti z argumenti. Dovolimo pa sovražiti, deliti, še več eden drugega označevati za fašista, komunista, egoista, narcisa in še bi lahko našteval. Ker sem bil v minulih dneh nekaterih opazk deležen tudi sam, bom sklenil z mislijo: dejanja in besede, poteze in odločitve naj ne bodo usmerjene zgolj do meni prijaznih ali naklonjenih ljudi, ampak do vsakega, ki ga srečam. Naj moje dejanje ne sproža negativnih verižnih reakcij. Če bi se tega držali najprej tisti, ki trdimo, da smo kristjani, potem sem prepričan, da bi lahko vplivali tudi na druge.

Ker sem bil v minulih dneh nekaterih opazk deležen tudi sam, bom sklenil z mislijo: dejanja in besede, poteze in odločitve naj ne bodo usmerjene zgolj do meni prijaznih ali naklonjenih ljudi, ampak do vsakega, ki ga srečam. Naj moje dejanje ne sproža negativnih verižnih reakcij. Če bi se tega držali najprej tisti, ki trdimo, da smo kristjani, potem sem prepričan, da bi lahko vplivali tudi na druge.