Dr. Ernest Petrič | (foto: Nebojša Tejić / STA)
Kje je meja med politično usmeritvijo in pritiskom?
Spoznanje več Rok Mihevc
Zadnje dogajanje na ministrstvu za notranje zadeve nas opozarja na ozadja političnih usmeritev in pritiskov. Kje je meja med tem dvema, smo v oddaji oddaje "Spoznanje več, predsodek manj", vprašali nekdanjega ustavnega sodnika dr. Ernesta Petriča. Pogovor je vodil Tone Gorjup. (1.del)
Vlada se je hitro lotila »čistk« v vseh javnih strukturah, kjer ima politika vsaj malo vpliva. Spet je pomembno, da se odstrani vse, ki so bili kakorkoli povezani s prejšnjo vlado, ne glede na strokovnost. Na ozadje tega odstavljanja nas opozarja zadnje dogajanje na ministrstvu za notranje zadeve, ozadja sporov oz. različnih pogledov, razkrivajo pisma, ki sta jih napisala Tatjana Bobnar in prvi policist v državi. Že prej smo imeli tudi očitne primere čistk, ko je šlo npr. za odstavljanje dr. Milana Kreka iz NIJZ ali primer likvidacije direktorja celjske bolnišnice.
Mislil sem, da je »čistka« beseda, ki je že umrla. Kajti, če rečem čistka, takoj asociiram na stalinizem, fašizem, nacizem in podobno. V demokraciji čistk ne more in ne sme biti. Ko pride nova oblast, ta lahko koga zamenja, a po treznem razmisleku tam in takrat, ko je to treba. Predvsem zaradi nestrokovnosti ali izrazite situacije, ki kaže, da sodelovanje nekako za skupno korist ni mogoče. Kar tako menjati ljudi pomeni pot v zastoj neke družbe. Mi nimamo kadrov in ljudi za vsakim vogalom, ki so lahko ministri, državni sekretarji, vodje sektorjev, direktorji itn. To še velike države nimajo, kaj šele mi. Voditi tako majhno državo kot je naša, ni nič bolj enostavno kot voditi veliko državo.
Vsi bistveni problemi so pred našo administracijo in tu je treba negovati strokovnost in neodvisnost uradništva. In tudi policije. Če komu, morajo ljudje zaupati policiji, da bo ona v skladu z zakonom varovala življenja in premoženja. Ravnati tako, da ljudje razumejo, da je policija politična in da se jo usmerja s te ali one strani, je skrajno tvegano za državo in vodi v zastoj. Če ne bom zaupal policiji, komu pa bom?
V demokraciji čistk ne more in ne sme biti. Ko pride nova oblast, ta lahko koga zamenja, a po treznem razmisleku tam in takrat, ko je to treba.
Zdravstvo, policija, to so zelo občutljive stvari. In ko se ukvarjaš z njimi, je treba biti skrajno previden. Tisti, ki vodijo državo, morajo imeti pred očmi to, da je stabilnost pomembna stvar. Ti ljudje, ki so v državni upravi, se morajo počutiti kot strokovnjaki, katerih delo se spoštuje, katerih neodvisno mnenje se spoštuje, katerih strokovnost se ceni in spoštuje. Če ne gremo po tej poti, ne bomo prišli daleč. Imamo vse pogoje, da smo urejena, tolerantna, moderna in demokratična evropska država.
Prav na teh področjih govorimo o političnih usmeritvah in tudi političnih pritiskih. Kje je meja med usmeritvijo in pritiskom?
Tu postaviti neko znanstveno mejo, je malce težko. To je odvisno od tega, kdo nekomu nekaj nalaga. Kdo je tisti, ki se mu nekaj nalaga, kaj se mu nalaga, kako, na kak način, s kakšnim namenom. Cela vrsta teh »K« vprašanj. Kaj, kdaj, kdo, kje, komu? To je treba presoditi in v nekem konkretnem primeru reči, to pa je šlo predaleč. Gotovo lahko vlada nekaj sklene in s tem da usmeritev, z resolucijo, dokumentom, ampak, ko nekdo nekoga pokliče in ta, ki pokliče, je »velik in močan«, tisti, ki se ga pa pokliče je »majhen« in se gre mimo ustaljenih načinov komuniciranja, no, tu pa ne vem, če je to usmeritev.
To je odvisno od tega, kdo nekomu nekaj nalaga. Kdo je tisti, ki se mu nekaj nalaga, kaj se mu nalaga, kako, na kak način, s kakšnim namenom. Cela vrsta teh »K« vprašanj. To je treba presoditi in v nekem konkretnem primeru reči, to pa je šlo predaleč.
Sam sem zelo dobro vedel in čutil, kdaj je hotel kdo name pritiskati. Takrat sem se postavil na vse štiri. Pritiskali so name, ko je padel Stane Kavčič ali je bila akcija 25 poslancev ... pa so me klicali visoki funkcionarji. To se že približno ve, kdaj gre za pritisk in kdaj za usmeritev. Te se sprejemajo s sklepi vlade, z javnimi navodili ministra, tudi v svojem nagovoru lahko nekdo nekaj pove, čeprav je to že delikatno. V demokraciji je precej jasno, kako se funkcionira.
SPOZNANJE VEČ, PREDSODEK MANJ
Tokrat s prof. dr. Ernestom Petričem o treh desetletjih parlamentarne demokracije, o sklepu bogatega volilnega leta, o novi vladi, njenih čistkah, političnih pritiskih... pa tudi težavah, ki jih ima opozicija sama s sabo. Zanimalo nas je, kje je meja med sovražnim govorom in svobodo govora. Prof. Petrič je spregovoril o stopnjevanju napetosti na Kosovu, vzrokih zanje in kje iskati rešitev. Prisluhnite posnetku oddaje.
