Radio Ognjišče
Jure SešekJure Sešek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik
Dr. Ivan Štuhec (foto: STA)
Dr. Ivan Štuhec | (foto: STA)

Dr. Štuhec o razlogih polomije desne sredine (1. del)

Spoznanje več Rok Mihevc

Po vseh volitvah in referendumih v tem letu smo za komentar na rezultate povprašali moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. O tem, kako ocenjuje leto 2022 s tega volilnega vidika, kako gleda na »antijanša sindrom« in kdo je kriv za slab rezultat desne sredine, je spregovoril v oddaji Spoznanje več, predsodek manj. Tukaj je prvi del pogovora.

Kje se je zataknilo pri zavezništvu desne sredine?

Vse volitve so imele skupno rdečo nit, to pa je, da je zmagovala leva sredina in tudi levica. Ob tem je Štuhec sicer spomnil na pobudo zavezništva pred volitvami, katere osnovna ideja je bila pripeljati sredinski tretji blok, ki bi nevtraliziral polarizacijo, »ki se je pripravljala skozi dve leti Janševe vlade z nasprotovanjem vsega, kar je ta storila v času korone. V tej pobudi je šlo predvsem za to, da bi se povezale tiste manjše stranke, ki so na nek način predvidevale, da bodo imele težave z vstopom v parlament,« je dejal Štuhec in spomnil, da so pobudniki tega zavezništva zelo jasno dali vedeti, da če ne bo skupnega nastopa ali vodje, je tako zavezništvo brez pomena.

Čustvena demokracija se nam dogaja iz enih volitev v druge ...

Začetek celotne polomije desnosredinskega bloka je bil po njegovem mnenju v nesposobnosti, da bi dejansko našli še neko tretjo pot ali tretjo skupino strank, ki bi se med seboj povezale in imele tudi svojega voditelja. »Ljudje pa se, kot vidimo, ne zanimajo veliko za vsebino in za program, ampak se odločajo preprosto po voditelju, ali jim je ta simpatičen ali ne, ali jih tako prikazujejo in delajo mediji ... to kar upravičeno imenujemo čustvena demokracija, se nam dogaja iz enih volitev v druge.« Zato je ta pobuda zavezništva skušala prispevati svoj intelektualni del k temu, da bi se te stranke na drugačen način povezale kot so se. »In rezultat je seveda tu.«

Ljudje pa se, kot vidimo, ne zanimajo veliko za vsebino in za program, ampak se odločajo preprosto po voditelju, ali jim je ta simpatičen ali ne, ali jih tako prikazujejo in delajo mediji ... to kar upravičeno imenujemo čustvena demokracija, se nam dogaja iz enih volitev v druge.

Poraz desne sredine v Celju in Ljubljani

Štuhec meni, da je desna sredina izgubila tudi lokalne volitve, pri tem pa ima v mislih dogajanje v Celju in Ljubljani. "Da v vseh teh letih ni bila sposobna postaviti v Ljubljani resnega protikandidata Zoranu Jankoviču, je zelo povedno. Potrebno bi bilo najti ustreznega protikandidata, ki bi imel takšne in še boljše kvalitete kot on in bi bil tudi to, kar imamo v Sloveniji radi, nov obraz. To velja za vse ostale primere in ključna volilna dogajanja."

Velik del ključnega volilnega telesa na desni sredini že umrl

Žalosti ga, da ljudje nič ne nagrajujejo, ker vse sproti pozabljajo, nadaljuje Štuhec pri komentiranju rezultatov super volilnega leta. Spomni tudi na to, da je velik del volilnega telesa na desni sredini, ki je odigral ključno vlogo v času osamosvojitve, umrl. »Ljudje, ki so bili takrat stari med 65 in 90 let, so danes povečini mrtvi. Dobro tretjino volilnega telesa je nadomestila mlada generacija, ki pa odrašča v popolnoma drugačnem kulturnem okolju. Oblikujejo se preko svobodnih medijev, preteklost jih ne zanima, požvižgajo se na osamosvojitvene vrednote. Zato ne moreš nagovarjati to vrsto volilnega telesa iz predpostavk, ki so bile pomembne še 15 let nazaj. Danes imamo generacijo, ki jim čas 90. let ni njihova lastna osebna izkušnja, ampak to, da imajo bolj ali manj vse, kar si želijo, da živijo v relativnem miru in da skrbijo za svojo kariero.«

Dobro tretjino volilnega telesa je nadomestila mlada generacija, ki pa odrašča v popolnoma drugačnem kulturnem okolju. Oblikujejo se preko svobodnih medijev, preteklost jih ne zanima, požvižgajo se na osamosvojitvene vrednote. Zato ne moreš nagovarjati te vrste volilnega telesa iz predpostavk, ki so bile pomembne še 15 let nazaj.

O generalnem komandatu

Pri tem je opozoril še na en moment, ki ga po njegovem mnenju desna sredina resno zanemarja. To so raziskave javnega mnenja o tem, kako se generacije hitro spreminjajo. »Te raziskave delajo profesorji na FDV. In oni potem na nek način sugerirajo, s kakšnimi potezami je potrebno iti v volilni boj zato, da ga dobiš. Da ne govorim o tem, da imajo potem v ozadju še generalnega komandata v osebi Milana Kučan, ki reče en stavek in vsi marširajo tako, kot reče on. Vse skupaj to kaže na intelektualni raziskovalni javnomnenjski deficit, ki ga ima desna sredina.« Nekaterih vidikov in momentov desna sredina ni dovolj resno upoštevala, meni Štuhec.

Drugi del povzetka intervjuja sledi ...

Spoznanje več

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica