Svetovnega reda, kakršnega smo bili vajeni, ni več. Svet v 2022 skozi oči Andreja Finka.

Novice | 29.12.2022, 09:18 Rok Mihevc Andrej Šinko

Letošnje leto je zaznamovala zlasti vojna v Ukrajini, spremenjeni odnosi med velesilami, slabše gospodarske razmere, ki jih spremlja inflacija, poslovili pa so se tudi nekateri veliki voditelji in državniki. Pregled pomembnejših dogodkov v svetu, je za naš radio komentiral profesor politologije dr. Andrej Fink. Z njim se je pogovarjal Andrej Šinko.

Ruske sile so v drugi polovici februarja napadle Kijev in več drugih mest, v nadaljevanju pa se je vojna bila zlasti na jugu in vzhodu države, večkrat je prišlo tudi do blokade ukrajinskih črnomorskih pristanišč, kjer so bile ujete ogromne količine žit. Ruske sile so napadale tudi civilno infrastrukturo, uničevale energetsko omrežje. Ofenzive so začasno nekoliko zastale, tudi zaradi zime. Kakšen razvoj dogodkov lahko pričakujemo v prihajajočem letu?

Zima bo močno zaznamovala vse tamkajšnje dogodke in bo očitno naredila svoje. Lahko si predstavljamo, da je tamkajšnja zima veliko hujša, kot je ta mila zima tukaj in da to močno zaznamuje človekovo življenje. To bo zaznamovalo tudi vojno, predvsem kar zadeva pehoto, vojake, ljudi. Znano je, da se je zelo težko bojevati v takih ekstremnih razmerah, zato so bile ponavadi vse vojne v Evropi v zimskem času zmanjšane oz. jih ni bilo. Tako bo tudi zdaj, vojne operacije se bodo na nek način zmanjšale, veliko manj intenzivne bodo, čeprav ne moremo izključevati nobenih presenečenj. Vsekakor pa, tisto vojskovanje, ki ne bo nujno vezano na zimo in klimo, se bodo nadaljevalo. Raketiranje, kibernetska vojna, uničevanje civilne infrastrukture se bo nadaljevalo. Tam ne vemo nič, kaj bo jutri in kaj je za vogalom. Ukrajina bo še naprej trpela, ne moremo pa reči nič drugega kot to, da mora Ukrajina zdaj zdržati.

Ukrajina bo še naprej trpela, ne moremo pa reči nič drugega kot to, da mora Ukrajina zdaj zdržati.

Vojna v Ukrajini je na eni strani združila demokratični svet, na drugi pa tudi nekoliko razdelila evropske države. Slednje se je pokazalo zlasti v luči energetske krize, saj se nekatere države niso bile pripravljene odpovedati ruskim energentom, čeprav so v tej smeri bile oblikovane tudi sankcije Evropske unije. Slednja je sicer skupaj z Združenimi državami Amerike oblasti v Kijevu podprla z orožjem in finančnimi sredstvi, odnosi z Rusijo pa so se tako še dodatno poslabšali. Kaj pomenijo za prihodnost Evrope?

Putin je računal ravno na neenotnost Evrope, da ne bo enotno reagirala. Ampak po teh začetnih neenotnostih, je Evropa vendarle stopila skupaj, se je združila in poenotila. To je velik korak naprej in Evropa mora na tej enotnosti še naprej vztrajati. A takega svetovnega reda, kakršnega smo bili vajeni od 2. svetovne vojne naprej, ni več. Celo več bom rekel, tudi organizacija Združenih narodov je močno prizadeta, tako močno, da je dejansko ni več. Kajti organizacija je bila ravno zato ustanovljena, da skrbi za mednarodni red, varnost in predvsem mir. In za ta mir garantira pet stalnih članic, med katerimi je Rusija ... Ampak kako, če je ravno ona tista, ki je povzročila vojno? To pomeni, da je jedro organizacije prizadeto. Po koncu te vojne bo očitno treba vzpostavljati nov red in novo mednarodno organizacijo.

A takega svetovnega reda, kakršnega smo bili vajeni od 2. svetovne vojne naprej, ni več. Celo več bom rekel, tudi organizacija Združenih narodov je močno prizadeta, tako močno, da je dejansko ni več.

V luči izhoda iz pandemije, vojne v Ukrajini, energetske krize, se je Evropa znašla v zelo nehvaležnih gospodarskih razmerah. Soočeni smo z inflacijo, gospodarske rasti napovedane za prihodnje leto niso vzpodbudne. Za Evropsko unijo se zdi, da je nujno, da je pot skupna, tudi v luči vključevanja Zahodnega Balkana. Smo glede na dogajanje lahko optimistični v zvezi s tem?

Ta skupna pot in ta enotnost v Evropi se mora nadaljevati tudi glede Zahodnega Balkana. Ne morem biti prevelik optimist, ker je na Balkanu toliko notranjih problemov in kompliciranih situacij. Ta problematika še ni rešena, nasprotno bi skoraj rekel, da se še več smodnika nabira tam, kjer ga je bilo že pred 30 leti preveč. Faktor, ki vpliva na Balkan, je tudi vojna v Ukrajini. Putin nekako želi, da bi se zakompliciralo tam, kajti če se, je to neke vrste sprostitev napetosti tudi v Ukrajini. Žal ocenjujem, da vsaka iskrica lahko zaneti kaj grdega.

Svet še vedno precej zaznamuje tudi pandemija covida 19. V državah smo priče porastu števila primerov. Zlasti v Evropi so se ukrepi precej sprostili, medtem, ko so na Kitajskem praktično celo leto vztrajali pri zelo rigoroznih ukrepih, kljub temu, da so letos gostili celo zimske olimpijske igre. Videli pa smo lahko tudi precej množične proteste, po katerih so oblasti ukrepe nekoliko sprostile. Kako vidite to dogajanje na Kitajskem?

Res so bili rigorozni ukrepi, ti so bili na Kitajskem možni ravno zato, ker je tam totalitaren komunistični sistem. Kitajci so bili predolgo zaprti s sredstvi totalitarnega sistema. Potem so začeli šivi pokati in so se začeli protesti, ki jih na Kitajskem nismo vajeni. Oblasti so, hočeš, nočeš, morale sprostiti in odprti vse to. S tem se je pretok ljudi veliko povečal in zato so se pojavili ti zdravstveni problemi. Vsekakor je to zadeva, za katero ne vemo, kako se bo končala. Kitajske oblasti so brez dvoma pred velikimi izzivi.

Precej se je spremenilo tudi v odnosu med velesilami. Rusijo, po oddaljevanju od Evrope in izjemnem poslabšanju odnosov z Združenimi državami Amerike, vse bolj vleče h Kitajski. Ruski predsednik Vladimir Putin se je večkrat srečal s Xi Jinpingom. Slednji pa se je tudi prvič v mandatu srečal z ameriškim predsednikom Joem Bidnom, tudi nekaterimi evropskimi voditelji, vendar pa so se ti pogovori zdeli zelo površinski. Kako vidite te odnose in kakšno delovanje Kitajske pričakujete v prihajajočem obdobju?

Putin se v konfliktu z Zahodom, Natom, ZDA očitno hoče naslanjati na drugo sovražnico Zahoda, ki je Kitajska, ki je močna nasprotnica zaradi Tajvana. Kitajska je sicer po eni strani tudi nagnjena k Rusiji zaradi skupnega nasprotnika in sovražnika, ampak to ne pomeni, da bo Kitajska zdaj kar skočila v objem Rusije in bo sledila Putinu za vsako ceno. Kitajska je vedno delala svojo politiko, čeprav je bila ves čas komunistična. Še v času komunistične Sovjetske zveze sta bili obe državi ideološko na isti podlagi, politično pa sta se tudi sprli. Kitajski koraki bodo po vzoru tisočletne kitajske miselnosti počasni, zelo premišljeni, zato ne predvidevam hitrih premikov. Njihova razumnost pa ni enaka naši.

Kitajski koraki bodo po vzoru tisočletne kitajske miselnosti počasni, zelo premišljeni, zato ne predvidevam hitrih premikov. Njihova razumnost pa ni enaka naši.

V Združenih državah Amerike so imeli vmesne volitve, kljub slabšemu gospodarskemu stanju, demokrati volitev niso izgubili tako močno kot se je napovedovalo. V predstavniškem domu kongresa večine sicer nimajo več, so jo pa okrepili v zveznem senatu. Odbor kongresa je pozval celo h kazenskem pregonu nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Kako bo to vplivalo na delovanje sedanje administracije v prihodnjih dveh letih, pa tudi na predsedniške volitve?

Delovanje sedanje administracije je šibko. Ta vlada je šibka in je bila že od vsega začetka. Na teh volitvah je vlada zgubila večino v predstavniškem domu, v senatu, vendar s tem ni kaj dosti pridobila. Bi rekel, da je prej izgubila. O Trumpu govorimo že deset let, to je po mojem skromnem mnenju neko blefiranje, neko zakrivanje sonca z roko, samo zato, da se ob njegovi figuri lomijo kopja in se megli kriza splošne administracije, ker je ta šibka. V teh letih do prihodnjih volitvah se bo moralo zgoditi še marsikaj in kaj korenitega, da se bo ta nejasna situacija spremenila, da se bo vse razjasnilo. Vsekakor je pa res to, da so ZDA v neki močni krizi, ki se morda v kakšnih stvareh še ne vidi dovolj jasno.

V tem letu smo se poslovili tudi od nekaterih politikov in državnikov. Umrli so predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, nekdanja državna sekretarka v ameriški administraciji Madeleine Albright, zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, pa tudi kraljica Elizabeta II. Ljudje, ki so pomembno zaznamovali zgodovino ...

Voditelji so pomemben element pri svetovnem in notranjem dogajanju. To je nekaj zelo pomembnega, kajti vsi potrebujemo dobre in razgledane voditelje, državnike z vizijo. To vizijo potrebujemo tudi za prihodnje. Voditelji se menjavajo, enkrat jih je več, drugič manj, enkrat so boljši, drugič slabši. To so te mednarodne elite, ki so včasih zelo solidne in dobre, včasih jih pa kratko malo ni, oz. namesto teh solidnih in dobrih voditeljev se pojavijo čudni ljudje, ki so tudi mednarodni voditelji. Eden od njih je Putin, ki močno zaznamuje današnjo dobo. Tudi Biden je šibka osebnost, nima karizme, ni nekdo, ki bi potegnil v pravo smer. S tega vidika je zaželeti v bodoče ljudi, ki bi nadomestili vse tiste, ki so v preteklem letu odšli, kajti vedno potrebujemo dobre in solidne voditelje z vizijo, da nekako vodijo svet po smernicah miru in prijateljskega sožitja.