»Poskušali smo predvsem seštevati, ne pa deliti.«

Novice | 23.12.2022, 08:24 Tone Gorjup

V senci včerajšnje prisege nove predsednice države in slavnostne seje pred dnevom samostojnosti in enotnosti mineva 30. let od ustanovne seje prve sestave državnega zbora v samostojni Sloveniji. V luči te obletnice smo poklicali nekdanjega predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, ki je predstavil svoje videnje parlamentarne demokracije od začetka do danes.

Vaš pogled na 30 letno delo državnega zbora, ki ste ga vodili med letoma 1996 in 2000?

Biti izvoljen za poslanca je čast in odgovornost. V prvem sklicu se je čutilo polno osamosvojitvene energije, poskušali smo predvsem seštevati, ne pa deliti. Odnos do mlade države smo resnično gradili na ustavnem patriotizmu, zvestobi ustavnim načelom in vrednotam, ki so bile takrat in bi morale biti tudi danes, sidro slovenske države. Prvi sklici državnega zbora so bili zelo slišani, ker so bili takrat poslanci velike avtoritete, človeške, politične, strokovne in so dajale poseben ton državnemu zboru. Danes je žal nekoliko drugače.

Odnos do mlade države smo resnično gradili na ustavnem patriotizmu, zvestobi ustavnim načelom in vrednotam, ki so bile takrat in bi morale biti tudi danes, sidro slovenske države.

Državni zbor naj bi bil prostor dialoga, soočanja različnih mnenje, iskanja najboljših rešitev. Kako je izpolnjeval to nalogo oz. kako jo izpolnjuje danes?

Dejstvo je, da se je vedno znova treba boriti za to, da se bo državni zbor umeščal tja, kamor ga je umestila slovenska ustava, to pa je središče slovenske politike. Iz tega tudi izhaja izkušnja, kadar so ljudje zadovoljni z lastno državo, so tudi bolj odprti in naklonjeni za reševanje domačih in drugih izzivov.

Glede komunikacije lahko samo to povem, da imam še vedno živ spomin na svoje vodenje državnega zbora. To sem vedno delal po načelu, da gre za mesto prvega med enakimi, da si spoštljiv do vseh, do delavcev, medijev, vseh ljudi, ki so prihajali v državni zbor. Ker je državni zbor po svojem temeljnem poslanstvu tudi prostor ideologije, če hočete, različnih kulturno vrednostnih pogledov na svet in življenje, je seveda pomembno, da se v državnem zboru skrbno neguje nenapisana zaveza, da je v njem prostor za medčloveško bližino, za solidarnost in spoštovanje. Vsaka generacija poslancev je zavezana, da na nov način udejanji to zavezo.

Skladno z ustavo imamo v Sloveniji parlamentarno demokracijo, kar pomeni, da ima državni zbor osrednje mesto v slovenskem političnem življenju. Odhajajoči predsednik Pahor pa je na slovesnosti ob 30. obletnici državnega zbora pred dnevi ocenil, da se politična moč počasi, a zanesljivo seli iz hrama demokracije v vladno palačo, vsekakor bolj, kot to določa duh ustave.

Oceni odhajajočega predsednika Pahorju, kateremu dajem spoštljiv poklon za njegov mandat vodenja države na funkciji predsednika republike, moram žal pritegniti. Namreč, če bi šli nekoliko globlje v ustroj delovanja slovenskih političnih sistemov in institucij, je morda ključna razlika med tistimi našimi prvimi mandati in današnjimi v tem, da je bil takrat državni zbor ključno središčno mesto slovenske politike. Zakaj se je zdaj zgodilo, da ni več tako kot bi moralo biti? Zgodilo se je to, predvsem v zadnjih 10 letih, da so slovenski politični prostor na nek način prizadele, dale negativni tok politične stranke ali gibanja novih obrazov. Posledice so tudi to, da so tudi njihovi poslanci za en mandat in preprosto ni ne prostora, ne energije, ne časa, da bi se znotraj državnega zbora izgradile močne politične osebnosti, ki bi vstopale v vladne pozicije. Zato velja stara ocena, da se mora politik izgrajevati tudi v državnem zboru in šele nato prevzemati druge pomembne položaje.

Velja stara ocena, da se mora politik izgrajevati tudi v državnem zboru in šele nato prevzemati druge pomembne položaje.

Državni zbor v zadostni meri izpolnjuje svoje zakonodajno poslanstvo?

Ja, seveda poskuša to, ampak če se vsa politična moč, medijski fokus, interpretacija razmerij v vladnih koalicijah preveč usmerja v vladne palače, potem nehote državni zbor tukaj izgublja. Stranke novih obrazov preprosto pripeljejo v državni zbor neuke, neizkušene in tudi premalo motivirane. In potem se res lahko zgodi, da državni zbor postane samo prostor, ki potrjuje vladne zakone. Ampak dober državni zbor je skupaj s strokovnimi službami in skupaj s poslanci prostor, kjer se lahko marsikatero zakonsko rešitev bistveno izboljša.

To je napačno stališče, saj si predsednik vlade vseh davkoplačevalcev. Kadar imaš veliko politično moč, se tvoja veličina kaže v odnosu do opozicije.

Pomembna vloga je tudi v nadzoru drugih dveh vej oblasti, sodne in izvršilne oblasti. Kako državni zbor izpolnjuje to nalogo?

To je tudi zelo občutljivo in pomembno vprašanje. V razvitih parlamentarnih demokracijah velja, da je biti častno v vladi in tudi častno v opoziciji. Včasih dobim občutek, ko poslušam premierja Goloba ali nekatere drugi politične osebnosti iz njegovega gibanja, da so zavezani samo svojim volivcem. To je napačno stališče, saj si predsednik vlade vseh davkoplačevalcev. Kadar imaš veliko politično moč, se tvoja veličina kaže v odnosu do opozicije. In nadzorne vloge, nekaterih parlamentarnih komisij, tukaj je treba s posebno občutljivostjo, tudi če ti je neprijetno in imaš kakšne zamere, omogočiti, da opozicija opravi svojo vlogo odgovorno in tudi strokovno.