Sirija: Ljudje so popolnoma obupani

Novice | 23.12.2022, 07:36 Marjana Debevec

Povsem drugače kot v mnogih Zahodnih državah, bodo božič praznovali v državah, kjer divja vojna ali jih pesti huda revščina. Včeraj ste lahko slišali, kako se na božič pripravljajo v Ukrajini, danes pa smo poklicali v Sirijo, ki že 13 let trpi zaradi hudih posledic vojne. Pogovarjali smo se s fokolarinom iz Alepa Robertom Chelhodom.

Mineva že 13 let od začetka vojne v Siriji. Mediji so praktično pozabili na to državo, o njej se ne govori več. Kako bi opisali situacijo v državi? Kako živijo ljudje?

Razmere se slabšajo. Govorim predvsem z ekonomskega vidika. Sankcije še vedno veljajo. Razmere so veliko slabše kot pred enim letom. Inflacija je ogromna. Pred enim letom je bilo za en dolar treba odšteti 3500 enot sirskega denarja, zdaj pa že 6500. Lahko si predstavljamo, kako so se povišale cene. Plače so se zvišale le rahlo, ne toliko, da bi lahko uravnotežili izdatke. Trenutni problem je pomanjkanje osnovnih surovin, zlasti energije. Ni kurilnega olja, plina, bencina. V Siriji je zdaj zelo mrzlo. Hiše niso ogrevane, saj ni kurilnega olja. Ljudje ga ne morejo kupiti, na črnem trgu pa je zelo drago. Država uspe vsaki družini zagotoviti 50 litrov kurilnega olja vsake 3 do 4 mesece. Vendar 50 litrov zadostuje le za en teden. Tudi bencina ni. Na cestah ne vidiš več prometa, tudi javnega ne. Zadnji mesec je morala država zaradi pomanjkanja kurilnega olja od petka do nedelje zapreti vse – šole, javne ustanove, ministrstva ...

Do pomanjkanja surovin prihaja zaradi embarga?

Seveda. Sirija ne more uvažati energentov, na primer iz Evrope. Območja, kjer so nahajališča nafte, pa niso v rokah sirskih oblasti, ampak drugih - Kurdov, Američanov. Sirska država kupuje svojo lastno nafto. Včasih je na voljo, včasih ne, saj gre vsa nafta v izvoz.

Ali zdaj, ko se približuje božič, ljudje sploh lahko praznujejo v tako groznih razmerah, lahko rečemo v razmerah brez upanja?

Ne želim biti pesimist, vendar so ljudje zelo, zelo utrujeni in zelo obupani. Nimajo več upanja. Ljudje iščejo poti, da odidejo. Med njimi je veliko mladih, zlasti moški. Družine so ločene, njihovi člani so na različnih koncih. Ni osnovnih dobrin. Upanja je zelo malo. Sam sem imel veliko upanja v boljšo prihodnost, zdaj pa vidim, da je res zelo težko.

Torej, ljudje bodo božič praznovali, kot bodo lahko - v revščini. Morda ne zveni logično, vendar zdaj okrašujejo visoko božično drevo na majhnem trgu v zgodovinskem središču Alepa, ki je bil uničen med vojno. Pripravili so božični sejem z domačimi izdelki. Še vedno je torej želja, da bi šli naprej, čeprav z velikim naporom.

Morda ne zveni logično, vendar zdaj okrašujejo visoko božično drevo na majhnem trgu v zgodovinskem središču Alepa, ki je bil uničen med vojno. Pripravili so božični sejem z domačimi izdelki. Še vedno je torej želja, da bi šli naprej, čeprav z velikim naporom.

Kako Cerkev in tudi Gibanje fokolarov ostajata blizu ljudem v teh težkih časih?

Cerkev še naprej veliko naredi za ljudi. Pomaga s hrano, zdravili, denarjem za kurilno olje. Še vedno pa denar zaradi embarga težko pride v Sirijo. Bančna nakazila niso možna. Niti sorodniki, ki delajo v tujini, ne morejo prek banke nakazati denarja svoji družini. Gibanje fokolarov, pa tudi druga cerkvena gibanja, ves čas pomagamo revnim. Za simbolično vsoto na primer prodajamo rabljena oblačila, osamljenim starejšim pripravljamo obroke. Delamo, kar lahko. Pridružili smo se svetovni akciji otrok iz Gibanja folokarov, ki vsako leto za božič izdelajo Jezuščke iz mavca in jih podarjajo ljudem na ulicah. S tem jih želijo spomniti, da je središče božiča v Jezusovem rojstvu. Videti te otroke, ki drugim podarjajo Jezuščka za jaslice, daje neko upanje.

Če se bodo sankcije nadaljevale, Sirija ne more naprej. Ni naložb, ni trgovine, ni dela. Potrebna sta politični boj in humanitarna pomoč, poziv k odpravi embarga.

Kaj lahko mi v Evropi naredimo, da vam pomagamo, izrazimo bližino?

Evropa in nevladne organizacije še naprej podpirajo različne projekte. Zato velja velika zahvala tem organizacijam in Evropejcem, saj bi drugače že gotovo umrli od lakote. Še naprej je potrebna ta pomoč in molitev. Najpomembnejša stvar pa bi bil političen pritisk za umik embarga. Če se bodo sankcije nadaljevale, Sirija ne more naprej. Ni naložb, ni trgovine, ni dela. Potrebna sta politični boj in humanitarna pomoč, poziv k odpravi embarga.

Hvala Robert Chelhod. Pozdrav v Sirijo!

Hvala vam in pozdrav vsem prijateljem v Sloveniji, ki jih nosim v srcu in upam, da jih bom videl v prihodnjih mesecih.