Maja MorelaMaja Morela
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Petra StoparPetra Stopar
Pogovor z doc. dr. Dejanom Valentinčičem (foto: SSK)
Pogovor z doc. dr. Dejanom Valentinčičem | (foto: SSK)

Modre države vračanje spodbujajo, zakaj Slovenija ne posnema dobrih primerov drugih držav?

Slovenci po svetu | 30.11.2022, 18:17 Matjaž Merljak

V zadnjih letih se je iz Slovenije izselilo med 8 in 10.000 državljanov na leto. Vrnila se je približno ena tretjina. Če to primerjamo z letnim število novorojenih 18.000, nas mora zelo zaskrbeti. Izseljevanje Slovencev ni nekaj novega, a sedanji pogoji vračanja ne spodbujajo. Različni statusi kot zavarovanje, zdravstvo, pokojninska doba … niso pisani za statične ljudi. V uvodnem pogovoru v nizu "Klepet na kongresu" s podnaslovom "Nazaj v Slovenijo?", pri katerem sodelujemo s Svetovnim slovenskim kongresom, smo se pogovarjali z doc. dr. Dejanom Valentinčičem.

Slovensko narodno ozemlje je bilo vseskozi deležno izseljevanja. Sodobno izseljevanje po letu 2008 zaznamuje individualizirana družba. To je sicer širši globalni trend. Kaže pa se v tem, da se sodobni izseljenci ne povezujejo, kot so se nekoč. Mogoče se nekajkrat na leto dobijo na kakšnem pikniku, kjer vsak prinese svojo košaro, se tam nekaj časa podružijo in nato odidejo vsak na svoj dom. Tudi nove generacije prejšnjih valov izseljencev v ZDA, Avstralijo, Argentino, Kanado vse manj zahajajo vsak konec tedna v neke slovenske strukture. Mogoče obiskujejo slovenske dogodke nekajkrat letno, ko se vrnejo v rojstne kraje, kjer so odraščali skupaj s starši.

Vračanje je bilo tudi pri prejšnjih izseljenskih valovih zelo raznoliko. In kaj velja za sedanjo, tako imenovano "rajner generacijo"? Vedo, da lahko kadarkoli in hitro priletijo v Slovenijo, zato in so zato manj zainteresirani za vračanje. Epidemija novega koronavirusa in zaprtje družbe, s tem pa so mnogi ostali brez službe, pa je v Slovenij pripeljala lepo skupino. Marca 2020, ko je bil dr. Valentinčič na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, so organizirali dva repatriacijska leta iz Londona v Slovenijo. Takrat je zagon dobilo tudi delo na daljavo in hibridne oblike dela. Nekateri so se vrnili, danes živijo v Sloveniji, delajo za tujino. Novi so tudi primeri, ki bi nekaj časa živeli v Sloveniji, nekaj pa v tujini. A težava je, ker zakonodaja temu ni prilagojena. Vprašanje davčnega rezidentstva, dvojne obdavčitve, zdravstva, zavarovanja, pokojninske dobe, socialnega statusa ... so prilagojeni statični družbi.

Dr. Valentinčič meni, da "modre države vračanja spodbujajo" in je prepričan, da je to tudi v interesu Slovenije. Po ena strani zagotovo z demografskega vidika, po drugi strani pa tudi Slovenija potrebuje kvalificirano delovno silo. Več evropskih držav, Izrael in Armeija, ki so bili zajeti v posebno raziskavo, pri kateri je sodeloval naš sogovornik, imajo politike za vračanje že urejene. Španija, Potrugalska in Irska imajo npr. pisarno dobrodošlice, kjer na ena mestu pridobiš vse, ki se tičejo osebnih statusov. Nekatere države ponujajo tudi urejanje vseh stvari na ena mestu - v portugalski pisarni dobrodošlice lahko posameznik uredi 60 upravnih storitev hkrati. Omenil je tudi primer Armenije. Zanimivo je, kaj dela Nemčija ob privabljanju nemških znanstvenikov, ki delujejo na tujem ... Italija se poslužuje različnih davčnih olajšav ...

Kot pri vsaki krizi, bodo tudi tokrat nekatere države izšle kot zmagovalke, druge kot poraženke in zato bi bilo dobro stvari čim prej nekako posodobiti.

Sogovornik je opozoril na togost znanstvenega sistema, zaprtost univerz, kot pozitivno pa je oceni vlogo civilne družbe, še posebej strokovne konference Svetovnega slovenskega kongresa, ki pa žal ne dobijo toliko javnega odmeva, kot bi si zaslužile, predstavniki odločevalcev pa običajno pridejo bolj za vljudnostne pozdrave kot za vsebinsko spremljanje stvari. Opazni sta tudi ASEF in Vtis, novodobni civilni družbi, ki pa imata  težave s sistemskim financiranjem, živita tudi pretežno iz donacij.

To je bil prvi pogovor v tem projektu, v naslednjih bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oziroma ne vračanje v Slovenijo in o tem, kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem. Prvi klepet pa nam je predstavil širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki.

Doc. dr. Dejan Valentinčič

je zaposlen kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic. Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu. Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo.

Slovenci po svetu
Sodelujoči pri postavitvi vitraja (photo: AFE) Sodelujoči pri postavitvi vitraja (photo: AFE)

Vesela novica iz Svete dežele #foto

Barvno okno s podobo Marije Pomagaj, ki ga je za baziliko Marijinega oznanjenja v Nazaretu izdelal Lojze Čemažar, je zdaj varno nameščeno.

Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin (photo: GURS) Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin (photo: GURS)

Katastrski dohodek leti v nebo?

V zadnjih dneh smo v naše uredništvo prejeli nekaj klicev razburjenih lastnikov zemljišč, ki trdijo, da so v aplikaciji za Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin, za ...

Luščena prosena kaša (photo: Naša super hrana) Luščena prosena kaša (photo: Naša super hrana)

Kako pravilno skuhati proseno kašo?

»Najbolj važno je znati pravilno skuhati samo kašo, recepti za jedi iz nje se potem kar sami zvrstijo,« je v Svetovalnici spomnila naša gostja Mirjam Kopše. In dodala: »Tudi sama dolgo nisem ...

O avtorju