Zakaj letos vsi sadijo kaki?

Kmetijstvo 23. 11. 2022, 12:05 Mirjam Judež

»Letos je kaki zelo dobro obrodil, pa ne le na Primorskem, zato je veliko povpraševanja po sadikah in ljudje ga na veliko sadijo. Če bo zelo huda zima, bo kakšen mogoče zmrznil, saj se sadike kakija ne vzgajajo v centralni Sloveniji, ampak pridejo iz toplejših krajev. Sploh če ste kupili sadiko v loncu svetujem, da raje počakate do pomladi,« pravi sadjar Matjaž Maležič, ki smo ga gostili v današnji Svetovalnici.

Včerajšnji sneg je ponekod polomil sadna drevesa, kako jih oskrbeti? Zakaj je kaki letos tako popularen? Do kdaj sploh lahko sadimo sadno drevje?  To je bilo le nekaj iztočnic pogovora, ki ga je vodil Robert Božič. Matjaž Maležič pa je odgovarjal tudi na številna vprašanja poslušalk in poslušalcev.

Če je sneg polomil veje, jih odrežemo

»Drevesa, ki so bila premalo ali sploh niso bila obrezana, imajo bolj goste krošnje, v tem primeru se je sneg nabral na vejah in jih ponekod tudi polomil. Polomljene veje odrežemo, posebno, če so se začesnile ob deblu. Rane saniramo. Najbolje, da počakamo na suho vreme, da se rana posuši, jo razkužimo z bakrenim sredstvom in zamažemo s cepilno smolo. Moramo pa posebno v tem času, ko je dolgo časa megla, zelo paziti pri obrezovanju, sploh kjer so visoka drevesa. Veje naj se posušijo, ker če bomo plezali po mokrem drevju, je zelo nevarno, da pademo dol. Varnost naj bo vedno na prvem mestu.«

Do kdaj je še čas za sajenje sadnega drevja?

»Dokler se da delati z zemljo in so temperature malo višje. Sadi se lahko, dokler zemlja ne zmrzne. Če je zunaj mrzlo, okrog ničle, lahko pri sajenju poškodujemo korenine, ki so bolj občutljive kot les zgoraj. Vsekakor priporočamo sajenje jeseni ali pozimi, ker se zemlja s koreninami čez zimo malo posede, lepo razporedi okrog korenin in lahko spomladi korenine zelo zgodaj začnejo rasti. Paziti moramo, da zemlja ni preveč mokra. Če je premokra, se preveč zbije, korenine ne pridejo do zraka, lahko začnejo propadati. Če sadimo v obdobju, ko je mokra zemlje, rajši ne tlačimo zemlje okrog sadike. Naredimo bolj »v kupček« in pustimo zemlji, da se počasi posede. Spomladi, ko se bo otoplilo, zemlja osušila, poravnamo ali celo dosujemo malo zemlje, da se poravna. Ne pozabite na mrežo proti voluharju, da nam ne bo požrl mlade sadike. Treba jo je zaščititi proti divjadi in proti voluharjem.«

Pregovor pravi, če sadimo jeseni, pridobimo eno leto

»Pravimo, da ima sv. Valentin ključ do korenin. Narava gre svojo pot. Ko začnejo koreninice rasti, črpajo hrano, hranila iz tal, jo pošiljajo v zgornji del rastline. Čim požene listje, se začnejo procesi fotosinteze, hrana se preoblikuje in drevo lahko začne rasti. Če pa drevo posadimo pozno spomladi, se dostikrat, ko se sadika potegne v drevesnici iz zemlje, te mlade koreninice poškodujejo, namesto, da bi bile že v svoji zemlji in hranile drevo. Če spomladi nastopi sušno obdobje, je to ovira pri hitri zgodnji rasti in drevo v tistem letu bistveno manj zraste. Jeseni imamo lepe poganjke, ki jih lahko naslednje leto prikrajšamo in imamo že kmalu pridelek.«

Katere sorte kakija so manj občutljive na morebiten mraz?

»Letos je kaki zelo dobro obrodil, pa ne le na Primorskem, zato je dosti povpraševanja po sadikah. Sadimo ga kot ostalo drevje zdaj jeseni. Če bo zelo huda zima, bo kakšen kaki mogoče zmrznil, saj se sadike kakija ne vzgajajo v centralni Sloveniji, ampak pridejo iz toplejših krajev. Mogoče raje počakajmo do spomladi. Če ga kupimo v grudi ali v loncu, naj raje prezimi v svetli in hladni garaži, da ni na pretoplem, sicer bo pozimi začel odganjati. Sicer pa zime niso prehude in ponavadi kaki preživi. Najbolj odporen na mraz je običajen kaki, ki se mora omediti (tipo). Kaki vanilija, ki je trd, tudi kar dobro prenaša mraz, tudi tega se veliko posadi. Kaki lahko sadimo tudi na Gorenjskem, a preveč visoko nima smisla.«

Sadike v loncu

»Trend vzgoje sadik v loncih se povečuje. Ko se spomladi zaključi prodaja v drevesnicah, se sadike, ki ostanejo, posadi v lonce in se tisto sadiko vzgaja kot dvoletno. Več kot eno leto ni priporočljivo imeti sadike v loncu. Če je malo dlje, korenine preveč napolnijo lonec s koreninami, ne rastejo pa navzven, ampak se zarastejo v neko grudo. Če tako sadiko posadimo, korenine razrahljamo, celo kakšno odrežemo, da bodo potem poganjale v širino, da se zemlja lepo med koreninami razporedi. Če tega ne naredimo, lahko tako drevesce ne požene, hira, potem je pa nazadnje drevesničar kriv, ker je prodal slabo sadiko.«

Gnojenje sadovnjaka

»Gnoji se vsaj trikrat letno: jeseni, ko listje odpade, gnojimo z mineralnim gnojilom s čim manj dušika, ker se preveč spira (naj ima gnojilo več fosforja in kalija), drugič gojimo zgodaj spomladi, takoj, ko sneg izgine (podobno gnojilo) in maja, začetek junija dognojujemo z dušičnim gnojilom, ki je transporter hrane.«

Sadno drevo asimina

»Asimina je zanimiva novejša vrsta, ki je dokaj odporna na mraz in nima težav s škodljivci. Vzgaja se podobno kot jablana. Enoletne poganjke moramo malo prikrajševati, da se veje zgostijo. Ker ima bolj pokončno rast, prve veje malo pripognemo, da krošnja dobi širino. Posebna vzgoja ni potrebna. Plodovi so občutljivi, pravi čas jih moramo pobrati, okusa pa se moramo navaditi.«

Smo za jesensko škropljenje že prepozni?

»Za škropljenje smo pozni. Če bo prišlo nekaj toplejših dni nad 5 stopinj se lahko naredi jesensko škropljene z bakrenim sredstvom, da drevesa razkužimo pred zimo. To bi še lahko naredili. Sicer bomo počakali na pomlad.«

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora!