Svetovalnica: Je zaradi podnebnih sprememb ogroženo tudi sadno drevje?

Svetovalnica 10. 01. 2018, 13:05 Rok Mihevc

V zadnjih dneh smo priča izjemno namočeni zemlji, ki očitno tudi letos ne bo deležna daljšega počitka pod snežno odejo. Kljub temu smo se v Svetovalnici ustavili pri razmisleku glede del, ki nas čakajo pri negi sadnega drevja. Z nami je bil sadjar Matjaž Maležič.

Zima je mokra in decembra je malce prehitro nastopil takšen mraz, da je zemlja zmrznila in se je zato ustavila možnost sajenja drevja, je uvodoma ocenil Maležič. »Tako imamo veliko zalogo sadik, ki čakajo na spomladansko sajenje. Pri tem vremenu ne vemo kako bo, upamo, da se bo stabiliziralo in bo konec februarja primerno, da se bo dalo normalno odpraviti vsa dela.«

Ne smemo prehitevati, opozarja Maležič in svetuje, da pri sajenju počakamo vsaj teden dni brez dežja. »Lahko bi posadili zdaj, ko ni mraza, a je premokro. Ko pa sadimo, ne smemo potlačiti zemlje, naredimo kupček, da se zemlja sama posede okrog korenin.« Marsikoga sicer že skrbijo prsti, a prvo opravilo bo obrezovanje šele potem, ko bo dovolj toplo. Čeprav je malce že zdaj, je dobro počakati.

Če bodo višje temperature vztrajale še nekaj časa, lahko povzročijo nekaj težav, saj se bodo spodbudili rastni procesi in to veliko prezgodaj. »Kasneje, ko bo gotovo spet še kakšen mraz, pa lahko pride do spomladanske pozebe in imeli bomo podobne težave, kot jih imamo zadnja leta. Zato upamo, da se bodo temperature spustile, da bodo vegetacijo držale še malo nazaj.«

V decembru je zaradi mraza že skoraj kazalo, da se bomo tokratno sezono končno le znebili večjega števila škodljivcev, a so nas zdaj višje temperature presenetile. »Če je toplo, škodljivci lažje prezimijo. Kar pa se tiče bolezni, so je zaenkrat še toliko hladneje, da se ne razvijajo.«

Vse te podnebne spremembe in posledično nenavadno vreme nas silijo k razmisleku. »Nam bo uspelo obdržati sadno drevje? Tudi v poljedeljstvu se soočajo s tovrstnimi težavami in povsod se išče odpornejše vrste. Čas nam sicer ni naklonjen, saj je razvoj novih sort v sadjarstvu tek na dolge proge. Zadeva gre počasi, omogočiti moramo optimalne pogoje rastlinam, tisto kar mi lahko pomagamo je namakanje, obrezovanje in skrb za zdrave rastline. Smo že v časih, ko že lahko najdemo rastline, za katere smo rekli, da rastejo samo na Primorskem, zdaj pa jih najdemo tudi v notranjosti Slovenije.«

Vprašanjem poslušalk in poslušalcev prisluhnite v avdio posnetku:

14.45 – breskve in slive izločajo smolo in veja se suši, kako to preprečiti

17.45 – kako se soočiti s cvetožerjem

20.45 – kaj bo z drevescem zraslo iz koščice marelice

24.40 – samorasle slive cvetijo in naredijo lepe plodove, ko ti padejo na tla so neužitni

27.30 – luknjičavost in pegavost pri češnji