Dr. Roman Lavtar, dr. Iztok Rakar, dr. Irena bačlija Brajnik in dr. Miloš Senčur | (foto: ARO)
Lokalne volitve: V večini občin bomo župane dobili v prvem krogu
Politika Andrej Šinko
Občani bomo v nedeljo na lokalnih volitvah izbirali župane, predstavnike v občinskih svetih in krajevnih skupnosti. Volitve potekajo različno glede na velikost in druge posebnosti občine, v uporabi pa sta tako večinski kot proporcionalni volilni sistem. V približno 50 občinah je kandidat za župana zgolj en, v skoraj 60 pa dva, zato bo tam končni izid znan že po prvem krogu.
Večinski sistem volitev
Župani se volijo po večinskem sistemu. Če noben kandidat v posamezni občini v nedeljo ne dobi večine, se bosta kandidata z največ glasovi v drugem krogu merila 4. decembra. Večinski sistem se uporablja tudi za volitve občinskih svetov z največ 11 svetniki, kjer jih je 12 ali več pa je v uporabi proporcionalni sistem. Tam je možna tudi oddaja preferenčnega glasu, v občinah pa so razlike tudi v številu volilnih enot.
Pogoj spolnih kvot
Sistem volitev pa se še nekoliko zakomplicira. »V 20 občinah volivci volijo še predstavnika Romov, v devetih pa predstavnika madžarske in italijanske narodne skupnosti in ko vse to zmnožite dobite 11 možnih različnih kombinacij volilnih sistemov,« je pojasnil predstavnik ministrstva za javno upravo dr. Roman Lavtar. Stranke oziroma liste so morale pri vlaganju kandidatur upoštevati tudi pogoj spolnih kvot.
Dr. Iztok Rakar o specifikah lokalne ravni
Nekoliko posebna je tudi volilna tekma, saj je vezana na lokalno okolje in projekte, zlasti v manjših občinah pa je tudi bolj osebna. »Lokalna raven ima svoje specifike. Če gledamo kampanje so izrazito konkretne in ljudje so na ta način lahko motivirani, tako za kandidiranje kot odločanje o tem, katerega kandidata bodo podprli,« je poudaril dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo. Kljub temu imamo v več deset občinah zgolj enega kandidata, v šestih pa so se župani obdržali na stolčku vse od ustanovitve občin.
Če gledamo kampanje so izrazito konkretne in ljudje so na ta način lahko motivirani, tako za kandidiranje kot odločanje o tem, katerega kandidata bodo podprli.
Dr. Irena Bačlija Brajnik o strankarski neopredeljenosti
Zlasti v zadnjem obdobju se številni kandidati v tekmo podajajo z lastnimi listami in se tako odmikajo od političnih strank. »Visoka stopnja nezaupanja v stranke v Sloveniji že vrsto let vztraja. In to nezaupanje, ali to da si strankarsko opredeljen, se ne pretvori v politični kapital, ampak deluje proti vam,« je dejala dr. Irena Bačlija Brajnik s Fakultete za družbene vede.
Visoka stopnja nezaupanja v stranke v Sloveniji že vrsto let vztraja. In to nezaupanje, ali to da si strankarsko opredeljen, se ne pretvori v politični kapital, ampak deluje proti vam.
Dr. Miloš Senčur o dostojni kampanji
Pozitiven trend na lokalni ravni, je po besedah dr. Miloša Senčurja iz Združenja mestnih občin Slovenije, tudi vedno bolj dostojna predvolilna kampanja. Ta je delno posledica tega, da so kandidati vedno bolj pod drobnogledom javnosti. »Mediji pomembno prispevate k temu. Ker vsi vemo, da slabi zgledi vlečejo, dobri se umičejo. Ampak vsi si potem, ker so pod drobnogledom javnosti, prizadevajo narediti čim boljši vtis in posledica tega je dostojno ravnanje.« Kandidati tudi na lokalni ravni vse bolj uporabljajo tudi nove prijeme, zlasti socialna omrežja, ki pa še vedno imajo določene omejitve, saj ne dosežejo nekaterih volivcev, zlasti starejših, ki pa se praviloma pogosteje odpravljajo na volišča.
