Matjaž Merljak
Marko Zupan
Marta Jerebič
Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva, zato ga ne izpustimo (foto: Hanny Naibaho / Unsplash)
Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva, zato ga ne izpustimo | (foto: Hanny Naibaho / Unsplash)

"Tisti dve minuti pa že imamo"

17.11.2022, 13:57 Mirjam Judež

Pred desetletjem in pol so slovenski čebelarji začeli s t. i. medenim zajtrkom, s katerim so najmlajše hoteli navdušiti za uživanje medu in osveščanje o pomenu čebel in ostalih opraševalcev. Tri leta kasneje se je rodil Tradicionalni slovenski zajtrk, o katerem smo govorili v današnji Svetovalnici. Gostili smo mag. Simono Mušič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z njo se je pogovarjal Robert Božič.

Pred dnevi sem bil presenečen, da še vedno veliko staršev šolsko malico pojmuje kot zajtrk. Češ, saj otrokom ni treba zajtrkovati, ker imajo malico v šoli.

»Veliko otrok v šoli pove, da je izpustilo zajtrk, žal to ne gre. Šolska malica mora biti potem tako močna, kot bi pojedli zajtrk in malico skupaj. Moramo se zavedati, da je dopoldanska malica samo dopolnilni obrok, zajtrk je pa eden glavnih obrokov. Šola težko zagotovi vse hranilne in energijske snovi.«

Kje tiči vzrok, da na prehodu iz osnovne v srednjo šolo precej pade uživanje zajtrka?

»Otroci imajo iz prehoda iz osnovne v srednjo šolo (predvsem dekleta) precej drugih »pomembnejših« stvari, kot je zajtrkovanje. Fantje zajtrkujejo tudi kasneje. Mislim, da so za opuščanje zajtrka precej subjektivni vzroki. Tudi moja hči ima težave, saj vstane precej pozno in za zajtrk zmanjka časa. Verjamem, da se bo vrnila na stara pota.«

Med aktivno populacijo približno polovica ljudi med tednom zajtrkuje. S starostjo se ta % dviguje. V aktivni populaciji imamo še kar precej izzivov, da naučimo vse, naj zjutraj pojedo zajtrk, ki da človeku potrebno energijo.

Zakaj je zajtrk tako pomemben obrok?

»Zdrava prehranjevalna navada je, da pojemo 5 obrokov dnevno. In eden teh je zajtrk, ki je zelo pomemben. Medtem, ko spite, telo dela, za kar potrebuje energijo. Zaradi vseh procesov, ki se dogajajo ponoči, telo potrebuje energijo, sladkor, da lahko človek začne tudi umsko delati. Otroci, ki so zjutraj spustili zajtrk, so prvi dve uri v šoli precej zaspani, težje razmišljajo. Če zjutraj ne jeste, nimate energije, se težje poženete v nov dan.«

Kaj bi rekli o modrosti, da je potrebno zajtrkovati kot kralj.

»Ta pregovor si morda ljudje napačno razlagajo. Zajtrkovati kot kralj ne pomeni, da se zjutraj preveč najeste, ampak pomeni, da je zajtrk najpomembnejši obrok, ki ga ne gre izpustiti. Kosilo naj bo energijsko in hranilno najbolj bogato. Četrtina dnevne energije pripada zajtrku. Za dopoldansko malico pa bo jabolko dovolj, če ste zajtrkovali.«

Simona Mušič (NIJZ): 'Med aktivno populacijo samo polovica ljudi med tednom zajtrkuje.'
Simona Mušič (NIJZ): 'Med aktivno populacijo samo polovica ljudi med tednom zajtrkuje.' © Rok Mihevc

Kako to dopovedati mladostniku?

»Treba je vztrajati, pokazati s svojim zgledom, da je zajtrk obrok, ki se ga ne preskakuje. Tudi ob manjšem uporu se ne ustrašite, ampak skušajte dopovedati otrokom, da s šolsko malico ne morejo vnesti vsega, kar so pri zajtrku izpustili. Navade, potrpljenje in zgled bodo koristili. Posvetite se svojim uporniškim mladostnikom in jim z zgledom pokažite, da je zajtrk pomemben. Lahko si zvečer pripravite kosmiče, zjutraj pa samo še pogrejete mleko in jih zalijete. Tisti dve minuti pa že imamo.«

Čokolino je precej priljubljen zajtrk. A bolj kot zajtrk je sladica, saj vsebuje ogromno količino sladkorja. Sladice uživamo redko, občasno, ne pa vsak dan. Čokolino je sestavljen predvsem iz pšeničnega zdroba in moke, dodano je veliko sladkorja.

Kakšen bi bil vaš nasvet za zajtrk?

»Pazimo, da vzamemo nek (najbolje polnovredni) žitni izdelek: kaše, kosmiči. To obogatimo z beljakovinskim živilom (npr. z mlekom), z raznimi pustimi mesnimi izdelki. Lahko si naredimo jajčno jed, dodamo sadje, zelenjavo, nek napitek. Moj današnji zajtrk je bil: kosmiči, preliti z mlekom, zraven je bil goriški kaki, čaj in kava pri vas pred oddajo.«

Kaj pa ni primerno za zajtrk?

»Otroci radi jedo kosmiče, a tisti v lepih škatlah so precej sladkani. Podobno kot Čokolino. Kosmiči hitro dvignejo sladkor, otroci z njimi dobijo precej energije, ki pa hitro upade. Odsvetujem vsak dan sladkane kosmiče. Odsvetujem tudi mlečne izdelke z veliko sladkorja. Najlažje je, če jeste osnovna živila: kupite kosmiče, suho sadje in naredite mešanico za zajtrk sami doma. Veste, kaj jeste, pa še v denarnici se pozna.«

Raziskave so pokazale, da ljudje, ki ne zajtrkujejo, tudi čez dan slabše poskrbijo za kakovostne obroke. To drži?

»Če jeste zjutraj bogat zajtrk, vam ni treba hiteti, iskati malice. Če zajtrk preskočite, se začne dan s prigrizki, na hitro pojeste še nekaj vmes. Ljudje kupujejo rogljičke, do kosila ne jedo nič, včasih se izpusti tudi kosilo in doma pojeste samo večerjo, ki zelo obteži želodec. Vaše telo skoraj cel dan ni dobilo nobene konkretne hrane. Tak režim prehranjevanja na dolgi rok vam močno odsvetujemo.«

Zakaj je uživanje mleka in mlečnih izdelkov tako pomembno?

»Mleko je del vsakodnevne prehrane. Ne samo mleko kot osnovno živilo, ampak tudi mlečni izdelki. Naj se mleko uživa vsak dan v vseh starostnih skupinah. Ko greste v trgovino, so police polne mlečnih izdelkov. Včasih je težko izbrati. Rekla bi, da se izogibajmo lepim svetlečim embalažam in izbirajmo rajši mlečne izdelke brez sladkorjev: navadne jogurte, kefirje, mleko. V mlečnih desertih je ogromno sladkorja. Če želite sadni jogurt, si ga rajši pripravite sami: navadnemu jogurtu dodajte spasirano sadje. Zelenjavne namaze pa kombiniramo s skuto.«

Kakšne so priporočene količine mleka?

»Za otroke je to 2 do 4 dcl na dan, s tem je otrok zaužil tudi zadostno dnevno količino kalcija. Pri odraslih je to 4 do 5 dcl mleka. Če mleka ne marate, šteje tudi navadni jogurt. Otrokom lahko 3 žlice skute zmešate s sadjem, npr. s spasirano banano, jabolčno čežano. To je odličen polnovreden obrok. Niti ni drag, ker vsebuje le osnovna živila.«

Maslo in prekomerna telesna teža. Kako je s tem?

»Vse naj se uživa v zmernih količinah. Maslo ima približno 83 % maščobe, zato to ni mlečno, ampak maščobno živilo. Redko si ga privoščite, saj ima res visoko energijsko vrednost in nasičene maščobe, kar ni dobro za srčno-žilne bolezni. Zmerno in z užitkom.«

Vabljeni k poslušanju Svetovalnice!

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica
Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika) Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika)

Slovenska birma v Buenos Airesu

Vrhunec obiska škofa Antona Jamnika pri rojakih v Argentini sta bili slovesnosti svete birme v Lanusu in Slovenski hiši, pri katerih je bilo 22 birmancev. Obe slovesnosti sta bili skrbno ...