Radio Ognjišče
Jure SešekJure Sešek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Meta PotočnikMeta Potočnik
Naš sogovornik je bil predsednik uprave Elektro Ljubljana Aleksander Zupančič (foto: Rok Mihevc)
Naš sogovornik je bil predsednik uprave Elektro Ljubljana Aleksander Zupančič | (foto: Rok Mihevc)

"Sončne elektrarne je možno postaviti povsod"

Svetovalnica Mirjam Judež

V Svetovalnici nas je tresla elektrika. :) Kako je s sončnimi elektrarnami in priklopom le-teh na omrežje? Kako dolgo je treba čakati na soglasje? Naš gost je bil predsednik uprave Elektro Ljubljana Aleksander Zupančič, ki pokriva tretjino Slovenije s 350.000 odjemnimi mesti in je največje omrežje v Sloveniji. Z njim se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Marsikdo si ne predstavlja, kdo so distributerji, kdo dobavitelji in kdo prodajalci električne energije.

»Pomembno je, da to troje razlikujemo. Vsak dan se vozimo po cestah, za katere mora nekdo skrbeti. Distributerji električne energije skrbimo za elektro omrežje. Mi s prodajo in proizvodnjo električne energije nimamo nič, le skrbimo, da energija od tam, kjer nastaja, pride do končnega uporabnika. Financiramo se iz omrežnine. Vmes so podjetja, ki skrbijo za prodajo. Dostikrat dobivamo vprašanja, kaj bo s podražitvami. To res ni stvar distribucije. Mi imamo ogromno dela že samo s tem, da poskrbimo, da omrežje lahko prenese vse izzive, s katerimi se soočamo, da se lahko ljudje nemoteno priključujejo na omrežje.«

V zadnjih letih smo priča velikemu zanimanju za sončne elektrarne …

»V Sloveniji imamo eno boljših omrežij v svetu po kriterijih zanesljivosti in učinkovitosti. To je kapital, ki ga imamo. S spremembami, ki se dogajajo s priklapljanjem sončnih elektrarn pa se je to malo postavilo na glavo. Zdaj imamo pa kar naenkrat proizvodnjo pri uporabniku in ta sili nazaj v omrežje. Sistem je bil grajen tako: imaš tovarne, ki proizvajajo električno energijo, tam so največje napetosti, potem gre to do najtanjših niti, do vsakega uporabnika. S porastom sončnih elektrarn, ki se priključujejo na omrežje, pa je drugače. Prava samooskrba je, da imaš sončno elektrarno, svoj hranilnik, viške hraniš in si neodvisen od omrežja. Ko priključujemo sončne elektrarne na omrežje, je to dodatna obremenitev za omrežje, rušijo se napetostne razlike, ki so zelo pomembne. Mislim, da se bo vse bolj spodbujalo nakup hranilnikov, da bomo lahko jačali omrežje samo za potrebe povečane porabe. Danes je poraba bistveno večja, kot je bila. Ogromno je toplotnih črpalk, električnih vozil. S tega vidika moramo jačati omrežje že samo po sebi in to zelo dobro delamo. Omrežje je dobro. V zadnjem času je enormen porast sončnih elektrarn. Do sredine letošnjega leta smo dobili toliko vlog kot lani celo leto. Tu so se nabrali ogromno zaostanki, zato smo šli v podjetju v intenzivno reorganizacijo kadrov, te procese smo tudi informacijsko podprli te procese, razvili posebno digitalno orodje, ki omogoča avtomatsko izdelavo določenih analiz. To nameravamo zdaj nadgrajevati, s tem pospešimo procese. S petmesečnih čakalnih dob zdaj vlogo rešimo v 14-ih dneh. Vsak mesec pride tudi 900 vlog. Letos smo izdali že preko 7.000 dovoljenj. Intenzivno delamo na tem, da bomo uporabniku prijazno podjetje. Izdajamo ogromno soglasij. V naslednjih mesecih bomo zmanjševali zaostanke tudi na ostalih področjih. Res se trudimo, da bi vsakemu uporabniku od popolne oddane vloge odgovorili v 14-ih dneh.«

Veliko delamo na osveščanju naših uporabnikov, želimo se jim približati. Šole, vrtce, sistem izobraževanja želimo poučiti o tem, kaj je elektrika. To bo zlasti pomembno v prihodnosti.

Kaj pa, ko vlogo zavrnete?

»Negativno rešenih vlog je okrog 10 %. Zavrnemo jo, kjer omrežje ne odpušča priključitev sončne elektrarne. To ne onemogoča uporabnika, da bi sončno elektrarno imel, samo ni je moč priključiti na omrežje. Še vedno pa je možna sončna elektrarna s hranilnikom. In kolikor sledim trendom, mislim, da se vlada nagiba k temu, da bo počasi začela subvencionirati tudi hranilnike. To bo bistveno razbremenilo omrežje in se bomo lažje osredotočili na najbolj potrebne investicije. Marsikdo ne ve, da je povsod možno zgraditi sončno elektrarno, samo priklop na omrežje ni povsod mogoč. Če elektrarno priklopiš na omrežje, ti omrežje služi kot hranilnik. Viške električne energije pošiljaš v omrežje, če pa imaš svoj hranilnik, višek hraniš v svojem hranilniku in ko sonca ni, iz njega napajaš svojo porabo v gospodinjstvu. Gre za bolj kratkoročno premostitev: dnevno, nekajurno. Odvisno od porabe in velikosti hranilnika. Največja težava je, ker sončna elektrarna dela najbolj takrat, ko je poraba najmanjša. To je problem, zato s hranilnikom med dnevom lahko uravnavaš porabo. Čez dan hranilnik dela, ponoči pa porabljaš. Tudi pozimi sončne elektrarne delajo, če so sončni dnevi in je dobro osončenje. Manj, ampak delajo, le izkoristek je manjši. S hranilnikom bomo nekaj električne energije uporabljali neposredno, nekaj iz hranilnika, del, ki vam bo manjkal, pa boste kupili iz omrežja.«

Sončne elektrarne prekrivajo vse več slovenskih streh: 'V zadnjem času je enormen porast sončnih elektrarn. Do sredine letošnjega leta smo dobili toliko vlog kot lani celo leto.'
Sončne elektrarne prekrivajo vse več slovenskih streh: 'V zadnjem času je enormen porast sončnih elektrarn. Do sredine letošnjega leta smo dobili toliko vlog kot lani celo leto.' © elektro-pozun.si

Zdaj lahko porabo električne energije preverjamo precej sproti.

»S pametnimi števci smo opremili že večino naših uporabnikov. To je osnova za to, da bomo lahko sprotno merili porabo. Že na 15 minut lahko spremljamo te podatke, jih obdelujemo … Ko bo več podatkov, bo možno porabo uravnavati po urah, minutah in avtomatike bo mogoče nastavljati tako, da bodo elektriko porabljale takrat, ko bo najcenejša, ko je bo največ. Postavljamo temelje za prihodnost, da bo to možno. Veliko delamo na osveščanju naših uporabnikov, želimo se jim približati. Šole, vrtce, sistem izobraževanja želimo poučiti o tem, kaj je elektrika. To bo zlasti pomembno v prihodnosti.«

Menite, da se bo obrestovalo, če začnete z vključevanjem vrtcev, šol … ?

»Osem let sem vodil komunalno podjetje, v katerem smo imeli velik projekt ozaveščanja vrtcev, šol glede ločevanja odpadkov. Takrat smo bili res izjemno uspešni. Ko smo začeli ta projekt, smo v občini Brežice odlagali ca. 5.000 ton odpadkov na odlagališče. Ko smo projekt končali, smo mešanih odpadkov odlagali samo še 100 ton. Vse ostalo so naši uporabniki presortirali, odnesli na ekološke otoke. Večinoma smo to uspeli preko vrtcev, šol, preko otrok, ki so naši največji zavezniki. Otroci so odprti, imajo sočutje do narave, do okolja, v katerem živijo. To se jim zdi pomembno. V Ljubljani imamo staro mestno elektrarno, reprezentativni objekt, iz katerega želimo narediti muzejsko eksperimentalno središče, ki ga bodo spoznavali predvsem otroci. Povedali jim bomo, zakaj je elektrika pomembna. S tem bi radi promovirali našo dejavnost. Želimo si, da bi otroke že od vrtca spodbujali, da bi na tem področju iskali svoj poklic in svojo prihodnost.«

Vabljeni k poslušanju Svetovalnice.

Svetovalnica
Otroci radi poslušajo zgodbe adventnega koledarja (photo: Družina Hren) Otroci radi poslušajo zgodbe adventnega koledarja (photo: Družina Hren)

Adventni koledar za otroke: Še nove figurice!

Multimedijski adventni koledar za otroke nam je tudi v tem tednu ponudil nove zanimive in napete zgodbe in tako bo še vse dni do božiča. Obljuba dela dolg in tako smo za vse otroške roke, ki ...

Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash) Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash)

Alenka Rebula: Smo varuhi svojega miru

V sklopu rednih pogovorov z Alenko Rebulo smo v adventu govorili o pomenu priprav na praznično obdobje. Mnogo je lepega, polno zabav in vrvenja, koliko pa je resničnih prepoznav naših globljih ...

Gostja Urška Česnik in voditelj oddaje Blaž Lesnik (photo: Andrej Šinko) Gostja Urška Česnik in voditelj oddaje Blaž Lesnik (photo: Andrej Šinko)

»Učenje iz napak je najhitrejša pot do uspeha«

Delavnica, ki v Socialni akademiji že ima svoje mesto, je tokrat dobila svojo polurno različico v radijski oddaji Svetovalnica. Gre za delavnico, kjer se govori o napakah, učenju in osebni rasti. ...

Avdio player - naslovnica