Referendumi o treh zakonih | (foto: STA / Bor Slana)
Se bo kdo iz rezultatov referendumov kaj naučil?
Politika Alen Salihović Rok Mihevc
Več publicistov ocenjuje, da je iz rezultatov referendumov možno potegniti nekaj ugotovitev.
Prihaja obilna Golobova oblast
Prvič, da so evforija in čustveni izlivi ekipe novinarjev in urednikov, ki so se aktivirali ZA in vključno z Društvom novinarjev Slovenije outirali kot klasični politični aktivisti na strani tranzicijske levice, po tej nedeljski referendumski zmagi logični in upravičeni. Skupaj z tranzicijsko levico namreč dobivajo 100-odstotno kontrolo nad informativnimi programi in drugimi vsebinami RTV, RTV pa dobivajo v (samo)upravljanje. Peter Jančič pa na Spletnem časopisu piše, da se majhna Golobova vlada poslavlja, prihaja pa obilna. Ustanovljenih bo namreč pet dodatnih ministrstev.
Nenavadno je, da je tudi poražena stran zadovoljna
Kako gleda na rezultate publicist in profesor dr. Miro Haček? Rezultat ga ni presenetil, ne ve pa, če se bo katerakoli stran iz njih karkoli naučila. »Zmagovita stran se zdi precej zadovoljna sama s sabo, tudi poražena stran se zdi, kar je malo nenavadno, zadovoljna, da je dobila tistih 45 odstotkov podpore. Tako da dvomim, da se bo prav veliko kdo kaj naučil.«
Morda so imeli referendumi to smolo, da so potekali v senci predsedniških volitev in na nek način se vsebinska razprava nikoli ni zgodila.
Smola referendumov
Nasprotna stran je doživela nov poraz, že tretjega zapovrstjo in Hačku se tako zdi, da je 2022 leto volilnih zmag levosredinske polovice političnega prostora z izjemno lokalnih volitev, kjer so rezultati nekoliko drugačni, na vseh ostalih glasovanjih in volitvah pa z nekako podobnim odstotkom zmagujejo kandidati in stranki in predlogi leve sredine. »Zdi se, da je na rezultate vendarle precej vplivalo preostalo predvolilno dogajanje leta 2022. Morda so imeli referendumi to smolo, da so potekali v senci predsedniških volitev in na nek način se vsebinska razprava nikoli ni zgodila.«
Kdaj bi bil rezultat lahko drugačen?
Meni tudi, da volivci niso bili prav dobro seznanjeni z vsebinskimi izhodišči. »Najbrž je bila precej nesrečna odločitev tudi to, da gremo na vse tri referendume naenkrat, pozornost volivcev je bila tako razdeljena med temi tremi temami in če smo čisto resnicoljubni, vse tri teme niso bile ravno primerne za referendumsko odločanje. Morda bi bilo bolje, ko bi šli samo na en referendum ali največ dva, ki bi se zgodila vsaj kakšnega pol leta po zadnjem glasovanju, torej po drugem krogu lokalnih volitev, potem bi znal biti rezultat tudi precej drugačen.«
