Štuhec pred referendumsko nedeljo

| 25.11.2022, 10:50 Tanja Dominko

Danes je še zadnji dan referendumske kampanje, ko je mogoče volivce nagovarjati, kako naj glasujejo. Najbolj intenzivna je bila kampanja o noveli zakona o RTVS, v kateri se je v veliki meri aktivirala tudi civilna družba. Njen predstavnik dr. Ivan Štuhec je za Radio Ognjišče dejal, da bo glasoval proti vsem trem zakonom. Podrobneje o tem v nadaljevanju.

Dr. Ivan Štuhec, začniva pri noveli zakona o RTV. Tudi sami ste programski svetnik, torej ob uveljavitvi novele te funkcije ne bi več opravljali. Zdi se mi, da se v javnosti velikokrat pojavljajo napačne predstave glede vloge programskega sveta, je res tak nebodigatreba?

»Kar zadeva mojo funkcijo v programskem svetu, se bom najmanj jokal, če mi bo prenehala. Problem je dejansko v celotni organiziranosti RTV, o tem ni nobenega dvoma. In tudi programski svet je pravzaprav neke vrste brezzobi tiger, saj način odločanja in delovanja, kakršen trenutno je, ni optimalen. O tem se bolj ali manj vsi strinjamo, vendar je način, kako so se sedanji oblastniki lotili spremembe zakonodaje, popolnoma napačen. Narejenih ni bilo nobenih temeljitih primerjav, kako so druge nacionalne medijske hiše organizirane, da bi se zgledovali po najboljših rešitvah v Evropi.

Poleg tega to, kako so po hitrem postopku spreminjali zakonodajo, jasno pove, da je v ozadju politični interes. Zato sem absolutno za to, da se glasuje proti. Vodenje in način vodenja te hiše niti približno ni optimalno, toda če kdo misli, da bo s to spremembo zakonodaje izločil politiko iz odločanja, se globoko moti. Politika ima po vsem svetu vpliv na nacionalne medije, vendar je potrebno zadevo tako urediti, da lahko medij samostojno deluje, ne pa da se z vsako menjavo oblasti zgodi neke vrste potres.«

Eden od argumentov, ki jih slišimo s strani podpornikov novele, je ta, da je Janševa vlada močno posegala v vrh RTV Slovenija. TV Slovenija namreč vodi nekdanji direktor Urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija. Toda če bi trdili, da prejšnja imenovanja v vodstvene funkcije RTV Slovenija niso bila politična, bi močno pretiravali. Se strinjate?

»Okrog tega je seveda eno samo zamegljevanje. Dokler so na vrhu RTV bili ljudje, ki so bili postavljeni iz leve in liberalne politične opcije, je bilo vse tiho in mirno. Gospod Kadunc in gospod Boškovič sta bila deklarirana in sta še vedno levo sredinska, Boškovič je bil tudi član nekdanje partije. In dokler so bili ti na oblasti, ni bilo tega problema. Kakor hitro se potem stvari začnejo malo pluralizirati, je problem. Nikoli ni bil član katerekoli stranke, zato je politiziranje sedanjega direktorja je čisto navadna barabija. Kar zadeva Urbanijo in pa recimo tudi nekatere druge, ki so prišli v tem zadnjem obdobju na televizijo, je problem, če pa drugi to počnejo, oziroma gredo iz novinarstva v politiko, tako kot recimo gospa Mojca Šetinc Pašek ki zdaj vodi celo preiskovalno komisijo proti nekim drugim medijem, hkrati je ena od glavnih v ozadju spremembe zakonodaje o Radioteleviziji Slovenija, tega pa nihče ne problematizira na veliko.

Politika bi se morala seveda okrog RTV dogovoriti, kako se bo upravljala ta hiša, da ne bo vsaka menjava politične oblasti predstavljala potresa za to hišo. Ker samo tako bo ta medij zagotavljal tudi določeno pluralnost, ki v tej družbi obstaja ne glede na to, kdo ima trenutno večino v parlamentu. Vsak medij potrebuje mir za svoje delo in za svojo stvar ustvarjalnost, predvsem pa seveda potrebuje mir za profesionalnost. To, kar se zdaj govori, da je zdaj naenkrat na RTV vse narobe, preprosto ni res. Informativni program je definitivno spolitiziran in tudi nekateri novinarji so svojo politično barvo jasno pokazali, da je bolj ne bi mogli. In to seveda ni profesionalno novinarstvo. In dokler ne bomo razčistili tega, da se novinarji morajo držati svoje profesionalnosti, čeprav ima vsak svoje politično prepričanje, bodo izgubljali svojo verodostojnost.«

V nedeljo bomo odločali tudi o noveli zakona o vladi, ki prinaša povečanje števila ministrskih resorjev na 20. Mnogi opozarjajo, da takšno povečanje ne pomeni vitke države, kot si jo želimo, pač pa precejšnje povečanje stroškov. Drugi omenjajo tudi, da gre predvsem za podelitev obljubljenih stolčkov. Kako to novelo vidite vi?

»Točno tako je. Gre za delitev stolčkov ob dejstvu, da se je Golobova stranka povezala še z dvema drugima strankama in bi radi namnožili tudi ministrstva. Glejte, vsaka organiziranost in organizacija, če je dobra, teži k temu, da zmanjšuje svoje institucionalne potenciale. Povečevanje je popoln nesmisel. Če je prejšnja vlada in vse pred njo, ki so imele tudi določene krizne situacije, lahko državo vodila s sedanjim številom ministrstev, ni nobenega razloga drugega, da ne bi mogla tudi ta. Absolutno sem proti takemu načinu širjenja državne birokracije, ker bolj kot se to širi manj je od njih.«

V nedeljo bo še en zakon na glasovalnem lističu, novela zakona o dolgotrajni oskrbi. Zdi se, da je ta trši oreh. Po ena strani imamo v ozadju željo prejšnje vlade, da bi vendarle naslovila probleme na tem področju, na drugi strani pa željo aktualne vlade, da zadeve odloži, namesto da bi se spopadla z nedorečenimi podrobnostmi uveljavitve za. Kakšno je tukaj vaše stališče?

»Ta zakon se je sprejemal že več kot 10 let. Vse evropske institucije nas opozarjajo, da je potrebno to zadevo urediti, prejšnja vlada je to naredila in pripravila neki zakon. Če v tem zakonu vse stvari ne niso stoodstotno domišljene in dorečene, ni nobena katastrofa. Vsi zakoni zahtevajo nov premislek, ko se začnejo izvajati v praksi. To je običajni način funkcioniranja v demokraciji. Govoriti, da so v tem zakonu vse stvari narobe, da ga je potrebno enostavno zavreči in potem narediti novega, to pomeni, da je v ozadju spet nek drug lobistični interes. Zakaj se zakon o dolgotrajni oskrbi tako dolgo ni mogel sprejeti? Ker so bili seveda v ozadju določeni lobistični interesi, ki segajo predvsem na področje zdravstva. Prva stvar, ki bi jo morali imeti pred očmi, je dejstvo, da dalj časa živimo, zato je treba čim prej začeti izvajati neki zakon. Če ga je treba spremeniti, vložiš amandma in se ga dopolnjuje.«

Kakšna pa je vaša ocena kampanje nasploh, koliko smo imeli državljanke in državljani možnost slišati realne predstavitve posameznih problematik?

»Lahko rečem, da bilo izrečenih tako z ene kakor z druge strani dovolj argumentov. Vprašanje pa je seveda, koliko ljudje temu sledijo, saj so prenasičeni. Jaz bi vseeno spodbudil ljudi, naj gredo na volišče, saj se teme dotikajo zelo vitalnih področij našega življenja.«