Razgradnja RTV?

Naš pogled | 22.11.2022, 16:34 Tanja Dominko

Novinarsko delo je letos, priznam, kar precej izčrpavajoče. Toliko, kot se je v tem letu dogajalo na političnem parketu, se ni še nikoli. Spomladi smo spremljali intenzivno predvolilno dogajanje, ki se je začelo z nastankom novega gibanja z nenavadnim imenom za današnje čase, sledile so volitve in visoka zmaga zanj, tudi poletje ni nudilo nekega zatišja, da o jeseni ne govorimo.

Verjamem, da nismo utrujeni samo mi, pač pa tudi vi, kot slišim mnoge, imajo politike preprosto povedano polno kapo. Lokalne volitve sicer ponujajo malo drugačno politiko, a ponekod je ta na moč podobna državni. Razprtije, podtikanja, rušenje, komolčarstvo. Na srečo pa je nekaj občin takih, ki so nam lahko za zgled in kjer župani že nekaj mandatov zapored res delajo v dobro občine in njenih prebivalcev. Mislili bi si, da dolgotrajnost županskega stolčka sicer potrjuje dobro delo in zaupanje, ki ga uživa nek župan, a dobro vemo, da povsod ni tako. Naša prestolnica je namreč primer, ko se nekateri samo čudimo, kako je mogoče, da mandat znova, in to ne s skromno podporo, dobi človek, ki ima tako veliko masla na glavi. In pri tem se celo strinjam z enim od novinarskih kolegov, ki pravi, je treba kampanjo začeti na dan volitev za naslednje volitve. Mnogi so jo začeli prepozno. Čeprav ima Ljubljana porazen javni potniški promet, hudo stanovanjsko stisko, čeprav doživlja kolaps zdravstvenega sistema na primarni ravni, se teh problemov ne loteva na pravi način. A volivci tega očitno ne berejo na enak način. Strašljivo je, koliko Ljubljančanov nima svojega zdravnika, a očitno so zadovoljni že samo z obljubo, ki jo je izrekel župan, da bodo problem rešili. Čeprav je dogovor podpisal v imenu tretje osebe. Vključiti namerava zdravnike iz nekdanjih jugoslovanskih republike in jim pri znanju slovenščine pogledati skozi prste, ponuditi jim tudi stanovanja, medtem ko mnoge mlade družine plačujejo visoke najemnine. Počasi bo Ljubljana postala mesto turistov in drugih Neslovencev, pa to očitno nikogar ne zmoti. Roke je dvignil in iz odbora izstopil tudi nekdanji županski kandidat Anže Logar, češ da je SDS v mestnem svetu dosegla preslab rezultat, verjetno pa je v ozadju te odločitve bolj kakšna druga njegova vizija, ki s strankarsko politiko niti ni povezana. Kaj namerava, o kakšnih velikih novih zgodbah je Logar govoril na večer predsedniških volitev, namreč še vedno ni znano.

Ta konec tedna nas čaka še en paket odločanja. Referendumska nedelja, nek nebodigatreba v očeh vladajoče politike. Ki ji je seveda vsakič odveč pojasnjevati, zakaj je sprejela neko odločitev, ki vlada z veliko žlico in deli s številnimi majhnimi, ki ji je vseeno za rtv, pravzaprav, ni pa ji vseeno za to, kdo je tam zaposlen. Kako naj si drugače razlagamo dejstvo, da financiranja ta zakon, ki ga je spisala, nikakor ne rešuje, naslavlja pa spremembo vodstvene strukture. Ki ne rešuje problema stavke, naslavlja pa problem naših in vaših. Kako moteči so drugače misleči v tej hiši, smo opazili že večkrat, preprosto ni dovoljeno simpatizirati z desnico, dovoljeno je podpirati SD, spodobi se podpreti nastajajoče stranke, a zgolj če imajo podporo starih levičarskih struktur, če razmišljajo široko in povezovalno, si podpore ne zaslužijo. Prav in pravično je vabiti v oddaje kot komentatorje vse, ki jih požegnajo liberalno usmerjeni novinarji, nikakor pa ni spodobno povabiti kot komentatorja nekoga, ki zna pretehtati in pohvaliti tudi kakšno gesto z desnice. Če pa ga že povabijo, pa ga voditelj uvede s poniževalnim tonom, tako kot je to doživel kolega Alen. Grozljivo je, kako uspe javnost še vedno nasesti, da se vladajoča stran zavzema za umik politike iz RTV-ja. A vsakih nekaj let svoje novinarje za prijazno poročanje nagradi tako, da jih povabi na svoje kandidatne liste. Kdo je tu nor?
Res je sicer, da je politika del vseh nas, vsi smo volivci, zato ima vsak svoje politično prepričanje in umik politike iz katerekoli sfere družbe ni mogoč. Je pa mogoče, še več, nujno potrebno je, da se vsi novinarji zavedamo, da je naše delo kritika oblasti, ne pa da postanemo del političnega plena. Če prestopimo v politiko, namreč izgubljamo na svoji verodostojnosti. In s tem kažemo, da smo daleč od nepristranskosti. Pristranskost RTV-ja je dejstvo, a zgodila se ni včeraj, niti v času Janševe vlade, zgodila se je že zdavnaj v prejšnjem sistemu, le da to nikoli do sedaj ni bil problem. Razgradnja RTV-ja se torej z novim zakonom ne bo začela, niti končala,k ampak le nadaljevala. Če bomo za.
Tehtno odločitev ta konec tedna vam želim.