Opolnoči nastopi volilni molk, kako kampanjo ocenjuje Gregorčič?

| 21.10.2022, 13:56 Tanja Dominko

Volilna kampanja pred nedeljskim prvim krogom volitev predsednika republike se izteka, sedmerica kandidatov, ki bodo na glasovnicah navedeni po naslednjem vrstnemu redu: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar, ima le še danes priložnost za prepričevanje volivcev, predvsem tistih, ki so še neodločeni. V času volilnega molka bo vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano.

Na ministrstvu za notranje zadeve bo v času volilnega molka delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah. Od polnoči pa do 7. ure ter od sobote od 19. ure do nedelje do 7. ure lahko državljani morebitne kršitve sporočajo na telefonsko številko 080 12 00. Preko dneva, torej v soboto in nedeljo, od 7. do 19. ure, pa bo domnevne kršitve volilnega molka mogoče sporočati na telefonsko številko 080 21 13.

Kako ocenjuje dosedanji potek kampanje, smo vprašali komentatorja dr. Petra Gregorčiča.

»Ta kampanja je bila vsaj zame pozitivno presenečenje. Bilo je precej kandidatov, ampak vsi nekako so izpadli kot resni kandidati v svojih odgovorih. Zdi se mi, da je bila kampanja spoštljiva, česar morda v preteklosti nismo tako pogosto videli.«

Veliko soočenj je bilo, predsednik republike Borut Pahor je v njih pogrešal vprašanje, kaj bodo dejansko počeli, če bodo izvoljeni na položaj, medtem ko so pogosteje spraševali o njihovem odnosu do vlade. Kaj bi o samih temah, ki so bile izbrane, dejali vi in kdo se je najbolj izkazal?

»Teme so bile velikokrat v soočenjih osredotočene kot da gre za volitve v državni zbor, saj so kandidate spraševali predvsem o pristojnostih, ki jih nimajo. Kdo se je bolj izkazal, je odvisno od tega, kakšen pogled ima nek gledalec, volivec. Mislim, da je vsak od kandidatov odigral kar solidno vlogo in nagovarjal svoje volilno telo oziroma je pač podajal svoja stališča ali stališča stranke, ki jih zastopa do določenih družbeno političnih vprašanj. Pri tem smo videli eno pomembno razliko med kandidati. Pri treh kandidatih, ki so pretendenti za izvolitev, se je zaznalo, da na določena vprašanja, ki delijo, niso želeli jasno odgovoriti, kar je razumljivo, saj niso želeli izgubiti pomembnega dela volilnega telesa. Kandidata Janez Cigler Kralj in Miha Kordiš pa sta zelo očitno nastopala v imenu svojih strank in je šlo očitno za promoviranje strankarskih stališč.«

Ravno omenjeni Miha Kordiš me je presenetil. Sprašujem se, kako lahko človek, če je res kandidat za predsednika republike, ne izobesi zastave ob državnih praznikih, le rdečo za 1. maj ...

»No, to je pač stališče Levice. To je njihova politična agenda. S tem je konsolidiral svoje volilno telo in na ta način je pač tudi nastopil v volilni kampanji. Verjetno gre tudi za nek test, ali določena politična stališča lahko izboljšajo strankin volilni uspeh na dolgi rok. Ne pozabimo, da je na zadnjih državnozborskih volitvah Levica skoraj izpadla iz parlamenta, in ko neka stranka izpade iz parlamenta, ima resne težave. Kot vemo, se je uspelo vrniti zgolj Novi Sloveniji.«

Opolnoči nastopi volilni molk, kako spodbuditi k volitvam? Predčasne volitve kažejo razmeroma dobro udeležbo.

»Ali se bo nekdo udeležil volitev, je njegova intimna izbira. Mislim, da v zadnjem dnevu na to izbiro ni več mogoče bistveno vplivati. Volivci se običajno bolj množično udeležijo volitev v primeru, ko mislijo, da je njihova udeležba nujno potrebna za bistveno spremembo nečesa v političnem prostoru. To smo na primer videli pri zadnjih državnozborskih volitvah. Drugi razlog je, če imajo nekega svojega izrazitega favorita. Kaj se bo zgodilo v nedeljo? Težko rečem, je pa res, da javnomnenjske ankete kažejo udeležbo okoli 60 odstotkov.«

Predsednik Pahor je spodbudil, naj volimo povezovalnega človeka, kandidat Prebilič je omenjal, naj volimo za, ne proti nekomu in v duhu, kaj je manjše zlo. Kaj pravite vi?

»S tema sporočiloma se zelo strinjam. V Sloveniji so dosedanji predsedniki, imeli smo jih štiri, že izoblikovali nek videz te funkcije, da je predvsem na notranjepolitičnem področju pomembno povezovanje preko političnih polov. Na tem področju je bil še posebej uspešen Borut Pahor, in kot smo videli znotraj volilne kampanje, so nekateri kandidati v začetku najprej napadali Pahorjev pristop, tukaj bi izpostavil predvsem Natašo Pirc Musar, a je sčasoma tudi ona stališča umirila, ker je očitno videla, da ji politično ne koristijo. Tudi sam menim, da mora biti predsedniška vloga na notranjepolitičnem področju povezovalna in pozdravljam tako pobudo Pahorja kot tudi kandidata Prebiliča.«

V drugem krogu se začenja tek na novo, zaenkrat kaže, da bo v njem vsekakor dr. Anže logar, kdo bo drugi izzivalec, bomo še videli. Kaj mislite vi?

»No, tudi sam mislim, da bo Logar gotovo prišel v drugi krog, kdo bo njegov protikandidat, protikandidatka, pa bomo še videli. Namreč, zadeva je še relativno fluidna, javnomnenjske ankete sicer kažejo, da naj bi se v drugem krogu pomeril z Natašo Pirc Musar, vendar lahko pride tudi do kakšnega presenečenja.«

In potem kakšno kampanjo pa lahko pričakujemo v nadaljevanju?

»Mislim, da je šlo v prvem krogu predvsem za neke vrste kvalifikacije, ključni del kampanje se bo odvil v drugem krogu. Bomo videli, ali bomo tokrat uspeli preseči dva scenarija, ki smo jih na predsedniških volitvah v naši zgodovini naše samostojne države že videli. Leta 2007 je bil denimo Lojze Peterle relativni zmagovalec prvega kroga, leta 2002 se je v drugi krog uvrstila Barbara Brezigar. V obeh primerih se je potem volilno telo odločilo za levega kandidata in nekako glasovalo proti desnemu kandidatu.«

Na volilno nedeljo zvečer pa bo rezultate volitev v studiu Radia Ognjišče komentiral Miran Videtič.