Pokojni Gorbačov s sv. Janezom Pavlom zaslužen za padec železne zavese

Svet | 01.09.2022, 07:41 Andrej Šinko Tone Gorjup

Po dolgi bolezni je v starosti 91 let umrl nekdanji sovjetski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir Mihail Gorbačov. V zgodovino se je zapisal kot človek, ki je pomembno vplival na konec hladne vojne z Zahodom, dopustil pa je tudi miren padec železne zavese in komunizma v vzhodnem bloku.

Pahor: Prispeval je k demokratičnemu preporodu

Iz sveta prihajajo odzivi na smrt Gorbačova, številni državniki so ga označili za izjemnega voditelja. Ameriški predsednik Biden vidi rezultat njegovega dela v varnejšem in bolj svobodnem svetu. V Nemčiji je kancler Scholz poudaril njegovo vlogo pri združitvi države, francoski predsednik Macron pa je poudaril, da je njegovo prizadevanje za mir v Evropi spremenilo skupno zgodovino. Podobno tudi predsednik Pahor poudarja, da je prispeval k demokratičnemu preporodu in evropskemu združevanju.

Dr. Maver: Ni se odločil za silo

Gorbačov se je sicer rodil 2. marca 1931 na jugu Rusije, kot pravnik zelo hitro napredoval znotraj partijske strukture, Sovjetsko zvezo pa je vodil od leta 1985 do njenega razpada leta 1991. "Sam bi največjo zaslugo njegovega vladanja v Sovjetski zvezi videl v tem, da se ni odločil za poskus, da bi s silo zaustavil demokratične spremembe v srednji in vzhodni Evropi," je dejal zgodovinar dr. Aleš Maver in dodal, da si je Gorbačov znotraj Sovjetske zveze prizadeval za ohranitev oblasti v rokah partijskih struktur, a v drugačnih družbenih razmerah.

Prizadeval si je izpeljati določene reforme

Kljub temu, da je bil zvest socialističnim idealom, si je prizadeval izpeljati določene reforme v gospodarstvu, pri odločanju, pa tudi pri svobodi medijev. Maver je pri tem opozoril, da "ravno Rusija kot največja sovjetska republika bistveno zaostajala pri uvajanju teh sprememb v primerjavi z drugimi republikami, zlasti v Evropi, Ukrajino, Baltskimi republikami, Belorusijo, Gruzijo in Armenijo." V reforme naj bi Gorbačova prepričala predvsem černobilska jedrska nesreča leta 1986, ki je razkrila številne pomanjkljivosti komunističnega sistema in probleme pri odločanju. Kljub temu pa so se spremembe zgodile spontano, poudarja sogovornik. "Temeljni premik se je vendarle zgodil na terenu. Ukrajina je odigrala ključno vlogo pri tem procesu razkroja Sovjetske zveze."

V dialogu s sv. Janezom Pavlom zaslužen za padec železne zavese

Gorbačov je sicer mesec dni po padcu železne zavese obiskal Vatikan, kjer se je srečal s papežem Janezom Pavlom II., ki je bil po rodu Poljak in je zelo dobro razumel politične razmere. Srečanje pa je po besedah sogovornika imelo zelo konkretne sadove, saj je Sovjetska zveza priznala ukrajinsko grko-katoliško cerkev. "Janez Pavel II. je s svojim načrtnim delom in temeljitim poznavanjem sistema, v katerem je živel, bistveno pripomogel k demokratizaciji srednje in vzhodne Evrope in končno tudi k temu, da se je to zgodilo na miren način, pri čemer pa je Gorbačov tudi s tako imenovano sinatrovo doktrino odigral pozitivno vlogo in to je njegov največji prispevek k evropski zgodovini in za to smo mu lahko hvaležni." Janez Pavel II. je za Gorbačova rekel, da je "človek sovjetskega sveta, ki razmišlja z modernimi besedami", pa je dejal kardinal Tauran in dodal, da se je papež ves mesec pripravljal na srečanje, in sicer z branjem Nove zaveze v ruščini. Ko sta se sestala, je eden govoril poljsko, drugi pa rusko in zelo dobro sta se razumela.

Državni udar ni uspel

Gorbačova so leta 1991 poskušali vreči z oblasti najprej z državnim udarom, ki ni uspel, a se je na koncu umaknil. Sovjetska zveza je razpadla, več republik pa se je odcepilo. Nastala je Rusija, njeno vodenje pa je prevzel Boris Jelcin. Gorbačov se je zatem bolj ali manj umaknil iz aktivne politike, doma ga številni imajo za izdajalca.