"Novinarski prispevki s prestopi dobivajo svojo razlago"
Spoznanje več | 26.08.2022, 19:23 Alen Salihović
Selitve novinarjev v politične in strankarske vode so dobre zato, ker z njimi dobivajo novinarski prispevki za nazaj svojo razlago, je za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« dejal vrhovni sodnik Jan Zobec. Dodaja, da novinarju, ki vstopi v politiko, tak vstop vzame kredibilnost. O sodnih oligarhijah pa je dejal, da v tem prednjači Slovaška, a dodal, da Slovenija na to ni imuna. Ob tem je spomnil na sodnike, ki obiskujejo različne politične stranke, na premeščanje kadrov iz sodstva na politične funkcije in nazaj.
Novinarski prispevki s prestopi dobivajo svojo razlago
Potem, ko smo v minulih tednih videli kar nekaj prestopov vidnih novinarjev v vladne stranke in v vlado je Zobec dejal, da so te selitve dobre in jih pozdravlja. "Prvič zato, ker z njimi dobivajo novinarski prispevki za nazaj svojo razlago. Njihova vloga, teh prestopnikov, v resnici politikov postaja pregledna in končno z njihovimi odhodi bo vsaj malenkostno ali simbolično novinarstvo razbremenjeno politične pristranskosti."
Posnetek oddaje "Spoznanje več, predsodek manj" z Janom Zobcem
Neprikriti politiki
Nato je dodal, da novinarju, ki vstopi v politiko tak vstop za nazaj vzame kredibilnost, posebej če gre za novinarja nacionalne televizije, za katero zakon o RTV določa, da mora biti kot oseba neodvisna, nepristranska, objektivna. "Taki prestopi seveda kažejo na to, da v bistvu ne gre za prestop, da ti politiki, ki so zdaj neprikriti politiki, prej pa "kao" novinarji, že prej v resnici niso bili novinarji, čeprav so šele zdaj čez noč iz novinarjev postali politiki. Politično so delovali že pred tem. In če se v nekem mediju, predvsem pa nacionalnem mediju zgodi taka koncentracija politično enostransko usmerjenih novinarjev, če v družbi, ki je po svoji naravi pluralna, ni tudi medijskega odseva te pluralnosti, potem je seveda določen del prebivalstva zapostavljen, lahko rečem izključen in manj vreden. Zato, kot sem rekel, pozdravljam prehode teh novinarjev. Stvari so se in upam, da bodo to ljudje širše spoznali, razčistile. Vsi novinarski prispevki teh novinarjev so sedaj v luči njihovega političnega angažmaja obarvani s tem političnim angažmajem in jih je treba za nazaj tako razumeti."
Vsi novinarski prispevki teh novinarjev so sedaj v luči njihovega političnega angažmaja obarvani s tem političnim angažmajem in jih je treba za nazaj tako razumeti.
Podobno tudi na ravni sodstvo-politika
Dodal je še, da so se podoben promet in selitve dogajale tudi na ravni sodstvo-politika. "Nekdanji predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je postal minister, sodnica, ki je postala poslanka, se je potem vrnila v sodniški poklic, da ne govorim o državnih sekretarjih, ki so se vračali nazaj na pomembna mesta na vrhovnem sodišču."
No, pri nas pa, saj veste, razno razna obiskovanja političnih političnih strank, potem premeščanje kadrov iz sodstva na politične funkcije in potem spet nazaj.
O problemu sodnih oligarjih
... pa je dejal, da so posledica izrazite institucionalne neodvisnosti, kjer je sodstvu kot instituciji dana taka neodvisnost, da je tako rekoč zaprto v mehurček popolne nedotakljivosti. "Najbolj karakteristična v tem pogledu je Slovaška, kjer so se sodne oligarhije povezale s kriminalnimi združbami. To je pripeljalo tako rekoč do uničenja sodstva in to v razmerah, kjer je podobno kot v Sloveniji, formalna, institucionalna neodvisnost sodstva kot celote zelo poudarjena in zavarovana. No, pri nas pa, saj veste, razno razna obiskovanja političnih političnih strank, potem premeščanje kadrov iz sodstva na politične funkcije in potem spet nazaj."
SPOZNANJE VEČ, PREDSODEK MANJ
Vrhovni sodnik Jan Zobec je v oddaji komentiral tudi odločitev ustavnih sodnikov, ki so istospolnim partnerjem omogočili sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok ter spregovoril o razmerah na vrhovnem sodišču, predvsem, kakšen bi moral biti predsednik te ustanove. Celotni oddaji prisluhnite tukaj.