Gregor Avsenik: Zame je ustvarjalni del življenja nekaj najlepšega in zato živim.

Via positiva | 25.08.2022, 18:00 Nataša Ličen

Dan pred začetkom šestega Festivala Avsenik smo na pogovor povabili Gregorja Avsenika. Njegova zadolžitev za dogodek je glasbeni repertoar. Festival je zahteven, ker traja tri dni in vsak dan ima svoj poudarek, svojo tematiko in nosi svoj naslov.

Kako simbolično glasbeno velika je ta družina in koliko je ljubiteljev, oboje si zasluži velik dogodek. Prvič je festival trajal pet dni, zdaj smo ga skrčili na tri, morda bo drugo leto ob sedemdesetletnici Avsenikove glasbe trajal sedem dni.

"Festival črpa iz Avsenikove glasbe, Slavka in Vilka. Eno je program, vsebina, časovna usklajenost, logistika glasbe, luči, tona in ostalega, po drugi strani pa postavitev velikega šotora v majhni vasi vključno s parkirišči, zaodrjem, varnostno službo, prvo pomočjo, gasilci, toaleto. Tovrstni festivali niso pogosti in je treba vse znanje ter izkušnje glede organizacije vsakič znova obnoviti in na novo osvojiti."

Od kod ideja za Festival Avsenik?

»Leta 2008 je bil prvi Festival, ob petinpetdesetletnici Avsenikove glasbe. Jubileje ansambla smo vedno praznovali v dvoranah s številnimi glasbeniki, interpreti, na koncu smo tako slišali premalo Avsenikove glasbe."

Pesem "Morda pa nekoč" mi veliko pomeni, posvečena je očetu. V največje veselje mi je, da jo izvaja sinov ansambel in da jo poje hči.

»Z leti neprespane noči zahtevajo svoj davek. Noč ima svojo moč in svoj mir, to je najlepše, ko se lahko umiriš in si lažje zbran, tudi telefoni ne zvonijo. V teh primerih je to lahko strup. Z leti pa takšne noči postajajo težje. Pogojeno je tudi s kondicijo, da dosežemo, skompenziramo vsaj tisti minimum, ki ga v počitku zahtevata telo in razum.«

Od kod ustvarjalni tok?

»Ustvarjam vse življenje. Sem pa glasbo in ustvarjalnost podrejal družini in poslovnemu delu življenja. Zadnji dve ali tri leta pa sem le začel živeti kot glasbenik in me spremljajo ti tokovi. Je pa tako, pri meni nikoli ni bilo pomanjkanja ustvarjalnosti, ali pri poslu, v gostilni ... Živim za projekte in vedno znova potrebujem nove izzive. Moj trud se nagiba na realizacijo, eno je ustvarjati, drugo nekaj dokončati. Zdaj sem začel sam komponirati, pisati besedila, aranžirati, sam producirati in se moram kdaj tudi skregati s seboj. Je le treba najti kompromise. Ta del ustvarjalnosti je pri meni zdaj predvsem usmerjen v končno izvedbo. Moj arhiv idej je poln, mislim da ga lahko obdelujem do konca življenja.«

Sem najmlajši od treh bratov in sem bil res deležen veliko očetove prisotnosti in ljubezni, mladost je bila pogojena z ogromno skupnega časa ob številnih skupnih igrah, tudi športu.

»Poznejše obdobje z mojimi otroki, ja, seveda so bili deležni njegove pozornosti, toda ne več toliko, oče je bil že v letih, nekoliko izčrpan, in ni imel več tolikšne potrebe po druženju. Najbolj pa je oživel, če je kdo od otrok pokazal interes za glasbo, to je bil dodaten impulz zanj, medicina. Ko se je pozneje Sašo vračal z nastopov, turnej, ga je vedno spraševal: "No, kako je bilo, koliko ljudi, ste dobro igrali?" Hočem reči, njegova zavest, njegova energija je bila do konca dni povezana z glasbo. Zadnje aktivne ure je še vedno ustvarjal.«

Ključna sta zame spoštovanje in »rešpekt«

»Žal opažam, morda v domači Sloveniji še bolj kot drugod, pomanjkanje spoštovanja do starejših. Spozabljamo se včasih vsi, ni pa lepšega od zavedanja, da vsega ne moremo imeti. Zelo je pomembno, da vemo kaj imamo in da ne iščemo vedno tistega, česar nimamo. Ni samoumevno, da bo jutri tako kot je danes. Naravo je treba spoštovati, kako lepo je okrog nas, tega smo se še posebej zavedali ob koroni, če tega ne moremo, tudi človeka ne bomo spoštovali. Če bi imeli občutje do starejših, bi bilo zelo lepo. Niso pa mladi sami krivi za to.«

Ko smo že pri mladih, znova številčno osvajajo narodnozabavno glasbo?

»Res je, Slovenija je postala fen tovrstne glasbe. Tega sem zelo vesel, večkrat rečem, hvala Modrijanom v končni fazi, Blažu Švabu in še marsikomu, ki so zaslužni za narodnozabavni rokenrol in zato, da so ga prenesli med mlade, »razbili« zidove, naredili te velike »fešte«, zabave. Nastajajo trio-ti, kvinteti, kvarteti. Neverjetno.«

Bratje vsi igrate harmoniko?
»Se hecate?«

Celotni pogovor z Gregorjem Avsenikom poslušajte v oddaji »Via positiva«.

Če imate vstopnico za Festival Avsenik, pa želimo nepozabne večere in mnogo lepih doživetij.