Premik v širši družbi ali odločitev družbenih elit, ki so si premislile, kaj družina je?

Spoznanje več | 13.07.2022, 10:17 Rok Mihevc

Gre za politično odločitev, je nedavno odločitev ustavnega sodišča o porokah istospolnih in posvojitvah otrok v takšne zveze pokomentiral politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Z njim je Tanja Dominko sicer v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, govorila tudi oo predsedniških volitvah v Sloveniji, o širitvi Evropske unije, širitvi Nata, kako se razvijajo dogodki v Ukrajini in o obletnici Srebrenice.

Politična odločitev, ki presega okvir Slovenije

Mavru se zdi čudno, zakaj je prišlo do odločitve ravno zdaj, a v vsakem primeru gre po njegovem mnenju za politično odločitev. Ta pa presega okvir Slovenije. »Kajti podobne politične odločitve so v zadnjih 20 letih sprejemali tudi marsikje drugje po Evropi in po svetu. Tu gre za kulturno politični premik v razumevanju, kaj zakonska zveza je in ta trend je trenutno vsepovsod v Evropi in po svetu v porastu.« Tu vidi izrazito vzporednico predvsem z odločanjem nemškega ustavnega sodišča in tudi tam je prišlo v zadnjih 10 letih do drugačnega političnega in kulturnega razumevanja tega, kar zakonska zveza je. »Kajti Nemčija je posebej ščitila zakonsko zvezo in družino kot obliki skupnega življenja, s tem, da je interpretacija ustavnih sodnikov predvsem leta 2013 šla v to smer, da kljub temu, da je zakonska zveza posebej zaščitena, to ne more preprečevati istospolnih zakonskih zvez.«

Celotna oddaja je na voljo tukaj.

Premik, ki se je nakazoval že nekaj časa

Res gre za kulturno politični premik, ki se je nakazoval že nekaj časa, je v oddaji opozoril Maver. »Vendar je v zadnjih 20 letih, odkar je Nizozemska kot prva država v celoti dovolila sklepanje istospolni zakonskih zvez, naredilo zelo velike korake. In tukaj lahko rečemo, da je nekako tradicionalno razumevanje zakonske zveze kot zveze med moškim in žensko, bilo v nekem trenutku bilo celo preveč samozavestno in je na koncu v zadnjih desetih letih izgubilo ta boj za javno in kulturno politično interpretacijo, kaj zakonska zveza je.«

Tukaj gre za evropski trend, na katerega smo bili premalo pozorni, ko se je začenjal. Prišlo je do tektonskih premikov v zadnjih desetih letih. Ne vem pa, ali gre tu za premik v širši družbi ali gre bolj za odločitev družbenih elit, ki so si premislile, kaj je zakonska zveza in kaj je družina. To so težka vprašanja, ki jih v sami Sloveniji ne moremo rešiti in tudi v Sloveniji bi se težko temu trendu na dolgi rok upirali.

Zaščititi spoštljiv odnos do istospolno usmerjenih in zaščititi zakonsko zvezo

Kljub temu, da je ta odločitev slovenskih sodnikov nepričakovana in kljub tradicionalno zakoreninjenemu pojmovanju tega kar zakonska zveza je in kljub trem referendumskim odločitvam, ki gredo v drugo smer kot odločitev ustavnih sodnikov, se Mavru zdi, da je bila to odločitev, ki se ji na dolgi rok, glede na trende v Evropi in Zahodnem svetu, ni dalo izogniti. »Oz. da gre tukaj za težavo, ki se je tudi znotraj Slovenije ne da rešiti. Težava pa je ta, kako po eni strani zagotoviti spoštljiv odnos do istospolno usmerjenih oseb, po drugi strani pa zaščititi institucijo zakonske zveze, ki pa je velika kulturna in civilizacijska pridobitev, ki je bila drugače razumljena praktično vso zgodovino, ki je nam otipljiva. In tu je ta paradoks, ki se je v 20. stoletju potem izcimil v legalizacijo istospolnih partnerskih zvez in potem v njihovo izenačevanje s prej edino možno zakonsko zvezo med moških in žensko.«

Iz severo-zahoda proti jugo-vzhodu

Kot so opozarjali nekateri že pred slovenskim referendumom leta 2015, je po Mavrovih besedah treba razlikovati razvoj v severo-zahodnem delu Evrope in tistem na jugu, kjer je bilo značilno, da na jugu. »Istospolne zveze so bile gledane postrani, vendar je bil odnos do istospolno usmerjenih oseb velik bolj toleranten, po drugi strani pa je na severo-zahodu istospolna usmerjenost veljala za enega najhujših prekrškov zoper javno moralo in to lahko vidimo tudi v številnih literarnih besedilih. Potem pa je tukaj ravno na severo-zahodu, kjer je bil odnos veliko bolj restriktiven, prišlo do preobrata in drugačnega razumevanja te istospolne usmerjenosti in do tega, da so istospolni zahtevali enake pravice. In to se je iz severo-zahoda razširilo proti jugo-vzhodu.«

Širši problem: Dvojnost evropske misli

Gre pa še za en širši problem, opozarja Maver. »In to je dvojnost evropske misli, ki se deli na tok, ki je bolj naklonjen organizirani obliki verovanja oz. krščanstvu in pa tok, ki ga lahko zelo površno imenujemo liberarni tok, ki pa od izkušnje verskih vojn v 16. stoletju nasprotuje tej vlogi organiziranih verskih skupnosti v javnosti, zlasti katoliški in nekaterim oblikam protestantizma, ki je seveda poskušal po francoski revoluciji izničiti to vlogo organiziranih verskih skupnosti v javnosti. In Evropi gre dobro takrat, ko sta ta dva tokova v ravnotežju. Ko pa nista, prihaja do velikih napetosti. In zdaj smo v fazi, ko izrazito prevladuje liberarni tok, medtem, ko lahko rečemo, da je ta konservativni tok, ki poskuša ohranjati vlogo organiziranih cerkvenih skupnosti v javnosti, v popolni defenzivni, zlasti na severo-zahodu Evrope. Ta proces se je tudi zelo zaostril v zadnjih 15 letih. Predvsem v času nemške kanclerke Angele Merkel vidimo, da je krščansko-demokratska unija v Nemčiji popolnoma zapustila osnovna vsebinska izhodišča. Dokler se to ravnotežje ne bo vzpostavilo na evropski ravni, ni mogoče pričakovati, da bi se ta trend spreminjanja nekaterih kulturno političnih in tudi civilizacijskih gotovosti zaustavil.«

Slovenija kot eksperimentalno okolje v tem delu Evrope

Ta razvoj v Sloveniji Maver vidi kot odmev razvoja v Evropi. »Res pa je, da imamo v tem okolju zelo malo primerljivih držav kot je Slovenija, ki je že uveljavila polno izenačenja istospolne zakonske zveze s heteroseksualno. Mogoče je najbolj primerljiva Avstrija, kjer je tudi prišlo do tega z odločitvijo ustavnega sodišča. Ljudska stranka je takrat potem poskušala to odločitev obiti z ustavnim zakonom, a ni zbrala dvotretjinske večine. To je teoretično mogoče tudi v Sloveniji, vendar je jasno, da je to ob sedanjih razmerah v parlamentu nerealno. Po svoje Slovenija postaja neko eksperimentalno okolje, ker je mogoče prva srednja in vzhodna evropska država, ki zadevo s to odločitvijo ustavnega sodišča, rešuje na ta način. Videli bomo, kako to v takem okolju deluje. Mislim, da tistega temeljnega problema, da bi družba spoštljivo obravnavala istospolno usmerjene osebe, da taka odločitev tukaj nič ne spreminja oz. dejansko njihovega tovrstnega položaja ne popravlja.«