Sirarna Pr' Prangarčk se že več kot 30 let ukvarja z mlekom

Kmetijstvo | 01.06.2022, 15:00 Mirjam Judež

Združenje kmečkih sirarjev Slovenije čaka pestro leto, saj jim je zaupana organizacija mednarodne konference Evropskega združenja kmečkih in obrtniških sirarjev, po dveh letih premora pa ponovno načrtujejo tudi Festival slovenskih sirov. Zato smo se odločili, da bomo vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Kmetijski oddaji predstavili eno od sirarskih kmetij in morda koga, ki okleva, spodbudili, da se loti dela. Tokrat smo v goste povabili sirarno Pr’Prangarčk z Broda pri Bohinjski Bistrici, ki jo vodi mlada prevzemnica Andreja Ravnik, ki je sicer na kmetiji »ta mlada«: »Naša kmetija se že vsaj 30 let ukvarja z mlekom. Ko je bila cena mleka tako nizka, smo hodili v službe, da je kmetija lahko preživela, na neki točki pa smo se vprašali: odnehati ali se preusmeriti v nekaj, da bomo preživeli? Tako smo s sirarstvom začeli pred 11-imi leti.« Z Andrejo Ravnik, ki že od malih nog živi na kmetiji, se je pogovarjala Slavi Košir.

Morda za začetek najprej predstavite kmetijo, na kateri živite.

»Ukvarjamo se z vzrejo krav molznic, v hlevu imamo 15 krav, mlado živino, nekaj konjev, kokoši in občasno prašičev. Smo družinska kmetija, z možem imava 3 otroke, pridnih delovnih rok je kar precej. Pred leti, ko je bila kriza z mlekom, smo se odločili, da bomo poskusili s sirarstvom. Moja tašča je začela v majhni garažici, da bi videli, če se to splača ali ne. Začetki so bili težki, ker ljudje še niso tako odobravali domačih sirov in izdelkov. Veljala je miselnost, če lahko dobiš nekaj v Mercatorju za 5 €, zakaj bi kupoval za 15? Prebili smo se skozi to obdobje, vse več se je oglaševalo, kako je lokalno, domače bolj zdravo in kakovostno in ko so ljudje začeli kupovati domače izdelke, so jih sprejeli.«

Pri mleku je treba biti zraven zjutraj in zvečer. Kako sprejemate to obveznost?

»Ko se odločiš za delo na kmetiji in sirarni, moraš vzeti v zakup, da se dela vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Ni se bilo težko odločiti, ker sem bila že od doma vajena, da je to vsakodnevna obveznost. Gotovo se to pozna na prostem času, ki ga je manj, imam pa srečo, da sta tast in tašča še tako vitalna, da me v času dopusta nadomeščata v hlevu. Takrat mleko oddamo v ostale sirarne in ni težav.«

Postavitev sirarne je bila gotovo kar precejšnja investicija …

»Investicija je bila res velika. Začeli smo v majhni garažici, z minimalnim vložkom in z rabljenimi kotli, da smo preverili, se zadeva obnese ali ne. Ko nismo mogli več zadostiti potrebam tako majhne sirarne, smo razmišljali, kje bi naredili novo. Ravno takrat je sosed prodajal svoj objekt, ki smo ga kupili, se odločili, da bo v njem nova sirarna, na vrhu pa še stanovanjski objekt za najino družino. Tu živi tudi moževa sestra in zaenkrat ne prihaja do trenj. Vajeni smo živeti skupaj, prej je 12 članov družine živelo v isti hiši in to, da smo se preselili par korakov stran, ne pomeni neke velike razlike. Vse se dá rešiti s pogovorom, četudi ima včasih vsak svoj pogled na stvari.«

Ko se odločiš za delo na kmetiji in sirarni, moraš vzeti v zakup, da se dela vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Ni se bilo težko odločiti, ker sem bila že od doma vajena, da je to vsakodnevna obveznost.

Danes mladi želijo življenje izkoristiti tudi za užitek, če delajo, želijo zaslužek ...

»Nekaj let nazaj sem prišla do statistike kmetijstva v Bohinju v zadnjih 20 letih. Podatki so zelo zaskrbljujoči. 20 let nazaj je v Bohinjski občini mleko oddajalo 240 kmetij, danes samo še 16. Mladih ne zanima, da bi ohranjali kmetijstvo, raje kmetije »zaključujejo«, kar je glede na cene kmetijskih izdelkov razumljivo. Še vedno pa sem mnenja, da se je bolje potruditi, kmetijo ohraniti, da človek vsaj ve, kako preskrbeti samega sebe. To bi rada predala svojim otrokom, bomo pa videli, kaj bo čas prinesel. Stari so 6, 9 in 11 let, med poletnimi počitnicami pomagajo pakirati jogurte, so prisotni pri proizvodnji, da vidijo, kako se dela, pomagajo obdelovati svoj vrtiček, pa tudi v hlevu se postopoma učijo, kaj je za postoriti.«

Kako poteka vaš delovnik? V sirarni ste verjetno sami.

»V sirarni sem pri proizvodnji sama. S taščo sva dogovorjeni, da jaz proizvajam stvari, ona pa jih prodaja. Eno brez drugega ne gre. Začnem zjutraj ob 5.30 v hlevu, potem mleko pripeljem v sirarno, kjer zaženem proces, vmes »porihtam« otroke za šolo in vrtec, pozajtrkujem in se vrnem nazaj v sirarno. Dnevno imamo približno 200 litrov mleka od 15 krav molznic.«

Koliko različnih izdelkov pripravljate iz vašega mleka?

»Trdi sir tipa Bohinjski sir, poltrdi sir, trdi sir z dodatki (začimbe, semena), »feta sir«, sir za žar, sveže izdelke: jogurte, grške jogurte, maslo, kislo in sladko skuto. Zelo rada delam veliko različnih stvari. Pozimi sveži izdelki (jogurti) niso tako aktualni, čez zimo delam zalogo sirov za poletno turistično sezono, takrat se lahko malo odpočijem in se pripravim na delavno poletno sezono. Poleti je večje povpraševanje po vseh svežih izdelkih in sirih. Če se le da, upoštevam želje kupcev, je pa nastala kar velika paleta izdelkov, zato me malo daje časovna stiska. Morda bo lažje vpeljati kak nov izdelek v prihodnosti, če bom lahko še koga zaposlila.«

Moj najljubši izdelek je sir Prangarček, to je naš trdi sir, ki ga je začela delati že moja tašča in je bil prvi izdelek v sirarni.

Kdo so vaši kupci?

»Imamo nekaj stalnih strank, v poletni turistični sezoni pa so naši kupci večinoma turisti. Zanimivo je, da najbolj cenijo domače in kakovostne izdelke mestni ljudje, sploh pa tujci. Morda tudi zato, ker delamo na naši kmetiji izdelke iz surovega mleka, ki so v nekaterih državah prepovedani, je pa res pri teh izdelkih zelo pomembna higiena v hlevu in kasneje v proizvodnji, če hočeš dober, kakovosten proizvod.«

Če želimo biti v življenju uspešni, potrebujemo podporo, najprej družine. Kaj pa podpora širšega okolja, lokalne skupnosti, države?

»Podpora lokalnih ljudi je gotovo dobrodošla, da ima človek zagon za delo. Je pa pomembna tudi podpora v smislu subvencij. Ko smo zgradili novo sirarno, smo kandidirali za evropska sredstva, kar nam je zelo olajšalo gradnjo nove sirarne. Hvaležni smo, da obstajajo te vrste podpore. Sodelujemo v Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, v katerem se povezujemo sirarji med sabo, si pomagamo, če ima kdo kakšno vprašanje, sodelujemo na raznih prireditvah, izobraževanjih, tečajih v tujini. Z združenjem smo šli večkrat na izobraževanja v Nemčijo, zraven pa smo si ogledovali tudi druge kmetije in sirarne. Človek prav gotovo dobi veliko novih vtisov, se veliko novega nauči, rodijo se nove ideje, ki jih je treba prilagajati svojim potrebam.«

Promocije nimam zelo obširne, bolj se zanašam na to, da delam kakovostne izdelke in gre dober glas od ust do ust. Imamo veliko srečo, da živimo v tako lepem okolju, da ljudje k nam prihajajo sami od sebe.

Kje vas je mogoče srečati?

»Vsako soboto v mesecu imamo tržnico v Bohinjski Bistrici, kjer se da naše izdelke tudi poskusiti, sodelujemo pa tudi z lokalnimi restavracijami in hoteli, kjer lahko kupci, sploh turisti spoznajo naše izdelke. Zadnje čase se zelo povezujemo z lokalnimi ponudniki gostinskih storitev. Dobrodošli ste, da se oglasite na naši kmetiji, nas boste pa srečevali na tržnicah pri Bohinjskem jezeru v Stari Fužini, kjer se bodo odvijali razni dogodki.«