Ministrica Jaklitsch v družbi narodnih noš | (foto: USZS)
V dobrih dveh letih več kot 550 srečanj in obiskov
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
Mnogi so mi potrdili, da je postavila visoke standarde v času vodenja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dr. Helena Jaklitsch je to področje poznala že prej, pa vendar je zdaj morala bila ministrica za vse. Kaj ji bo najbolj ostalo v spominu in kako bo po koncu mandata ostala povezana s tem področjem, je med drugim povedala v nedeljskem intervjuju na našem radiu.
Prijateljstva in poznanstva od prej je v času ministrovanja še okrepila in poglobila, hkrati pa je spoznala nove ljudi in njihove konkretne, vsakodnevne stiske, izzive, tudi težave, odprta vprašanja, ki jih imajo kot skupnost tako znotraj sami sebe kot tudi v lokalnem okolju in pa v odnosu do države.
To so zelo srčni ljudje, predani slovenski besedi slovenski identiteti, čutenju in mišljenju in zavedanju, kako pomembno in kako lepo je biti del slovenskega naroda. To je najlepši del zgodbe biti minister za Slovence v zamejstvu.
Biti ministrica za vse
Ko je nastopila mesto ministrice, je imela občutek, da nekateri nanjo gledajo nekoliko z nezaupanjem. Tudi zato, ker so vedeli, s čim sem se prej ukvarjala oziroma kakšen je njen svetovni nazor, pogled na zgodovino, še posebej polpreteklo, povojne zločine. "Pripadam desnosredinskemu političnemu polju ali pa krščanskemu polju, zdaj sem to pustila ob strani in sem prav zaradi tega, tudi kot verna in ker sem navajena, da gledaš spoštljivo do človeka, ker mi je nekaj samoumevnega, da ti je resnica na prvem mestu, pravičnost na prvem mestu, ljubezen do sočloveka, do naroda, do jezika, do kulture, do tega, kar nas je oblikovalo vsa ta stoletja in smo, da smo danes taki."
Že na začetku mandata povedala, da ji je kot ministrici pomembno le to, kako ima nekdo rad Slovenijo, je rad del slovenskega naroda, čuti, da mu je to temeljna, bistvena vrednota ...
Obiskala štiri čezoceanske skupnosti
V dobrih dveh letih se je številka srečanj in obiskov, tako na uradu kot na terenu, povzpela čez 550. Začetek je bil zelo težak, saj so bile zaradi covida-19 vse dejavnosti rojakov prekinjene. Prav zaradi tega je kasneje še več truda vložila v osebne stike. Poudariti je treba, da so bile poti k rojakom zelo pogosto ob večerih, zelo pogosto ob koncu tedna. Potrdilo se je, da osebni, neposredni stiki še vedno največ veljajo. "Tega ne nadomesti nobeno finančno nakazilo na računu ga ne nadomesti noben dopis uraden poslan dopis."
Duhovna oskrba
Ena večjih skrbi, ki je bila izražena ob srečanjih z rojaki tako v zamejstvu kot po svetu je bila duhovna oskrba, se pravi pomanjkanje slovenskih duhovnikov. "Ker se zavedajo, kako pomembno je, da tam, kjer je slovenski duhovnik, tam je potem tudi živa slovenska skupnost." O tem je seveda govorila tudi s škofi oz. nadškofi.
Drugo pomembno področje je šolanje. Vesela je, da so za zamejske in izseljenske študente spremenili pogoje za vpis na fakultet. To je bilo mogoče narediti prav zaradi posluha na drugih ministrstvih. Vlada je bila desnosredinska oziroma desno liberalna, ampak: "Tukaj moram takoj pohvaliti ministre kar celotno vlado in skupaj s predsednikom vlade Janezom Janšo. Pri vsem sem čutila pozitiven odnos do Slovencev v zamejstvu in po svetu. Res moram reči, da čisto vsi ministri, do katerih sem prišla s težavami rojakov, s prošnjami, če lahko pomagajo, so prisluhnili in to s tistim res pozitivnim odzivom, ki je pomemben. Če imaš ti odnos do tega, potem se tudi osebno angažiraš, da se stvari premaknejo."
Če je volja, se dejansko najde tudi pot, da rešiš kakšna vprašanja.
Govorila sva še o potrebi po okrepljenem vedenju v Sloveniji o zamejcih in izseljencih in to v rednem vsakdanjem življenju. Povedala je, kdo so bili njeni najtesnejši sodelavci, katero bo njeno naslednje delovno mesto, bo šla po predaji poslov na romanje v zahvalo za vse, kar je bilo opravljeno.
Dogodek, ki ji bo najbolj ostal v spominu, je vrnitev tržaškega Narodnega doma 13. julija 2020 in popoldansko spontano srečanje, ko je na tržaških ulicah zadonela slovenska pesem in po tistem aplavz, ki se ni nehal. Zelo ji bodo v spominu ostala vsa srečanja z najmlajšimi, še posebej v Bariločah ...
