Miran Videtič in dr. Peter Gregorčič | (foto: Rok Mihevc)
Kakšna bo vloga t. i. civilne družbe v prihodnji koaliciji?
Oddaje Helena Križnik
Pomemben del pogovorov o prihodnji koaliciji naj bi bila civilna družba. Tako je bilo po zmagi Gibanja Svoboda na zadnjih parlamentarnih volitvah v Sloveniji razumeti njegovega predsednika Roberta Goloba. Kaj to pomeni, smo vprašali politična komentatorja Petra Gregorčiča in Mirana Videtiča.
Imamo pri nas defektno demokracijo?
Da je civilna druža ob političnih strankah ter svobodnih in neodvisnih medijih izjemno pomemben vidik demokratične družbe, je v oddaji Pogovor o opozoril Gregorčič. Po njegovih besedah predstavlja most med interesi posameznikov in interesi oblasti, ki ima seveda željo po upravljanju skupnega javnega življenja. »Težava nastane, ko se civilna družba dejansko zliže z delom oblasti in postane zgolj njegov podaljšek. Če se to v neki družbi zgodi, potem imamo neke vrste defektno demokracijo.«
Bo prihodnja vlada celo skrajno leva?
Takšne vrste civilni družbi se je po prepričanju marsikoga na dan odločanja o novi sestavi državnega zbora zahvaljeval in klanjal Golob. Vanjo med drugim sodita pobuda Glas ljudstva in Inštitut 8. marec. Prva je Goloba že kmalu po razglasitvi zmage njegovega Gibanja Svoboda pozvala k oblikovanju raznovrstne koalicije. Da ta ne bo levosredinska, ampak leva, z vstopom Levice vanjo celo skrajno leva, je bil jasen Videtič. »Civilna družba je zahtevala od Goloba, da Levico vključi v vlado, s čimer pridemo do neke precej paradoksalne situacije. Kdor danes bere program Levice in posluša Golobove besede, bo hitro opazil, da je tukaj precej ključnih razlik. Jaz si predstavljam, da bo to šlo čez samo tako, da na eni strani Golob izigra volilno telo, ki ga je nagovarjal, ali da Luka Mesec izigra tiste 4 odstotke svojega volilnega telesa in ne uresničuje zahtev svojega programa.«
T. i. nevladne organizacije igrajo nevarno igro
Predstavniki Inštituta 8. marec so dan po parlamentarnih volitvah vložili podpise podpore zakonu za odpravo škodljivih ukrepov aktualne vlade. Od nove pričakujejo, da bo sprejem tega predloga njena prva poteza. »Da vlaga zakone v državni zbor, ni v demokratični družbi nikakršna novost. Je pa novost vlagati neumne predloge zakonov,« je opozoril Videtič.
Spomnil je tudi na nevarno igro, ki jo igrajo tako imenovane nevladne organizacije. »Precej nevarna igra postane takrat, ko nevladne organizacije mislijo, da so politiki zrasle prek glave.« Takrat po Videtičevih besedah ceno, žal, plačujemo v glavnem davkoplačevalci in državljani.
Če politika ni svobodna, lahko nastane težava
»Nobene stvari v življenju niso zastonj in tudi te ne bodo. Tukaj je resnično potem lahko težava, če politika ni več svobodna, ampak mora plačati račun, ker je nek del civilne družbe tako močan, da sicer politiko lahko zamenja,« je dodal Gregorčič.
Skrbi ga, da se vračamo v enoumje, v čase, ko smo imeli pravo in napačno ljudstvo in je slednje potovalo na neke otoke. Ob tem je spomnil na Golobovo izjavo, da bo ukinil neprave medije. »Očitno bo svoboda taka, da bo svoboda zgolj za tiste, ki bodo govorili skladno z željami oblasti, tega si pa resnično ne želim, ker temu rečemo totalitarizem,« je bil še jasen Gregorčič.
