Boris Pahor | (foto: STA)
Opozarjal je na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil.
Slovenija Rok Mihevc Jože Bartolj
Na svojem domu v Trstu je umrl pisatelj Boris Pahor. Star je bil 108 let. Bil je prejemnik številnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka Republike Slovenije in francoskega reda legije časti. Leta 1966 je skupaj s somišljeniki ustanovil revijo Zaliv, v kateri je zagovarjal tradicionalno demokratično politiko proti enopartijskemu sistemu nekdanje Jugoslavije. Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil.
Nekropolo za najboljšo knjigo izbrali tudi Nemci
Njegovo najbolj znano delo je roman Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi. Ta je sicer izšel že leta 1967, vendar je dolgo ostal spregledan tako v Sloveniji kot pisateljevem rodnem Trstu, šele francoski prevod iz leta 1996 je bralce opozoril nanj in mu prinesel zaslužene nagrade. Nekropolo so nadgreadili tudi nemški bralci. »To, kar me je presenetilo je to, da so Nekropolo nagradili Nemci, da so jo izbrali kot najboljšo knjigo. Ne bom rekel, da sem vesl zaradi nagrade same, ampak da so Nemci o taborišču to zmožni, ker nagrade nisem dobil ne v Franciji ali Ameriki, ampak v Nemčiji. Ko to enkrat doživi en bogi človek, brez šol, v slovenskem jeziku, ki je zasramovan in mu 25 let to mečejo v obraz, je eno zadoščenje, ki ga doživi s polnim srcem.«
Identiteta, ponos, pripadnost
Boris Pahor je prav tako sprožil nemalo vprašanj med svojimi privrženci z izjavami in dejanji s področja nacionalne identitete, ponosa in pripadnosti. Znan je njegov predlog za spremembo oziroma dopolnitev slovenske himne, pa tudi nezadovoljstvo nad uresničevanjem ideje Evropske Unije s tem, da večje države manjšim vsiljujejo, kako naj delujejo. »O slovenski nacionalni zavesti, čeprav te zavesti se danes vsi branijo, ker imamo globalizem, levičarji imajo tudi komunizem. Nič nimam proti komunizmu, dokler ne postane diktatura. V imenu nekega komunizma, ki je hotel združiti narode, kulturno plurarnost.«
Pahorjev govor na slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve totalitarizmov leta 2013
Na podelitvi Tishlerjeve nagrade je med drugim izpostavil odnos do slovenščine in narodne zavesti.
BORIS PAHOR (1913-2022)
Pahor se je rodil leta 1913 v slovenski družini v Trstu, še v času v Avstro-Ogrske in leto pred začetkom prve svetovne vojne. Kot otrok je bil priča fašističnemu požigu Narodnega doma v Trstu.
V medvojnem obdobju je v Trstu sodeloval s slovenskimi antifašističnimi intelektualci in tigrovci. Leta 1940 je bil vpoklican v italijansko vojsko in poslan v Libijo, od koder je bil kot vojaški prevajalec premeščen v taborišče za ujete častnike jugoslovanske vojske v Bogliacu pri Gardskem jezeru.
Po kapitulaciji Italije se je leta 1943 vrnil v Trst in se pridružil osvobodilni fronti, januarja 1944 pa so ga prijeli domobranci in ga predali nemškim oblastem. Konec februarja so ga poslali v nacistično koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof. Kasneje so ga prestavili še v druga taborišča, nazadnje v Bergen-Belsen, ki so ga aprila 1945 osvobodili.
Leta 1966 je skupaj s somišljeniki ustanovil revijo Zaliv, v kateri je zagovarjal tradicionalno demokratično politiko proti enopartijskemu sistemu nekdanje Jugoslavije.
Bil je prejemnik številnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka RS in francoskega reda legije časti.
