Škof Maksimiljan Matjaž | (foto: Izidor Šček)
Škof Maksimiljan Matjaž: Sinoda je odgovor na krizo današnjega časa
Radijski misijon 2022 | 09.04.2022, 16:58 Jože Bartolj
Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«
Papež Frančišek je oktobra 2021 začel sinodalni proces z naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Papež nas vse skupaj vabi naj razmislimo kako lahko uresničujemo »skupno hojo«, kar je bil tudi naslov našega radijskega misijona.
Škof Matjaž ugotavlja, da naslov dneva o ljubezni in sinoda o hoji skupaj, pravzaprav pomenita enako. Ljubezen je srčika Cerkve. Najbolj preroška stvar Frančiškovega pontifikata je po njegovih besedah, odločitev za sinodo.
To je razmislek o smislu našega obstoja, o smislu Cerkve. Ta pa je samo eden, da oznanja razodetje Boga temu svetu! In Bog se razodeva kot ljubezen ... To je vrh razodevanja Boga v Stari zavezi, ki se končno uresniči v Jezusu Kristusu. Sinoda pa nas želi »prebuditi«, da bi se te resnice zavedli in jo v življenju uresničili.
Sobotni misijonski govornik je nadaljeval, da se je Jezus razodel kot pot resnica in življenje. To pomeni, da se je v njem razodelo vse. Življenje kot vsebina, tisto kar je. Nadalje pot, kot tista, ki nam razodeva kako moramo do resnice priti, jo živeti, kako delati, da bi jo dosegli.
Resnica bibličnem smislu pomeni svobodno osebno pripadnost drugemu. Kot pravi apostol Pavel v pismu Galačanom: »Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti«. To pomeni, da se resnica, svoboda in ljubezen neločljivo prepletata.
Protagonist sinodalnega dogajanja je po Matjaževih besedah Sveti Duh. Cerkev ni parlament, tudi nismo skupnost, ampak smo občestvo. Biblično moramo razlikovati med pojmoma skupnosti iz katere je bila poklican del, ki je občestvo. To pomeni, da mi ne živimo le drug poleg drugega, ampak organsko živimo drug IZ drugega in drug ZA drugega. Sveti Duh v tem kontekstu nas prečiščuje in kaže nove poti delovanja.
Sinoda je torej po besedah celjskega škofa, preroški odgovor na krizo ali stanje našega časa. Tukaj lahko govorimo po eni strani o krizi v Cerkvi, kjer najdemo okostenelost, trdost, kot pravi papež Frančišek klerikalizem, tradicionalizem, vse stvari, ki ne dajejo življenja.
Po drugi strani pa je velika kriza v svetu po epidemiji, z vojno v soseščini. Bistvo krize tako v svetu kot v Cerkvi pa, po besedah našega misijonarja, korenini na vladarstvu individualizma. Ego je izvirni greh. Ta hrani samo sebe in želi samo zase. Ima vse, nima pa občestva.
Bistvo Cerkve je, da je Kristusovo telo. Že samo beseda Cerkev (Eklesia) pomeni od Boga sklicano ljudstvo, ki pride skupaj, živi skupaj in bo nato skupaj tvorilo Kristusovo telo. V svetopisemskem smislu beseda Cerkev torej predpostavlja nekoga, ki kliče.
Klic v Cerkev prihaja od nekoga. Če se v tem kontekstu navežemo na radijski misijon in naslov dneva, lahko govorimo o klicu ljubezni in klicu iz ljubezni.
Vsaka skupnost, vsako občestvo se začne s klicem, s poklicanostjo. Prepoznavanje tega klica pa je ključno denimo tudi v času misijona. In tudi v času sinode. Ta bo trajala še dolgo časa. »nekdo me je poklical v občestvo, v skupnost in takrat se začne življenje, ko se tega odnosa zavemo. In to je bistvo ljubezni«, poudarja škof Matjaž. Ko prepoznam poklicanost se lahko začne vera. Na tem mestu je izpostavil okrožnico papeža Bendikta XVI. »Bog je ljubezen«. Vse kar moramo vedeti o Bogu, ki je ljubezen, lahko preberemo v tej okrožnici.
Celjski škof je svoje razmišljanje nadaljeval s primerom Mojzesa, ki se z Bogom sreča v puščavi in prepozna Božji klic iz gorečega grma, vendar ne s svojo močjo, ampak z Božjim razodetjem. Zato Mojzes pade na kolena in si sezuje čevlje. Tudi Bog se na nek način spušča k Mojzesu in mu pravi, da vidi stisko svojega ljudstva. Kaj Bog pravzaprav hoče? Prepričati ljudi (svoje ljudstvo, Egipčane, tudi Mojzeza), da je on tisti, ki skrbi zanje, da je on tisti, ki daje življenje. A ljudje mu ne verjamejo ...
Mojzes jih hoče prepričati najprej z močjo. Z desetimi Egiptovskimi nadlogami. Seveda mu ne uspe, kajti moč, sila, človeka nikoli ne prepriča. Zatem jih hoče Bog prepričati z besedo. V puščavi jim da 10 zapovedi. Tudi te ljudstva ne prepričajo.
Vemo kako se zaveza konča s kolcanjem po polnih egiptovskih loncih hrane, ki so jo imeli v sužnosti. Kaj še preostane Bogu, da prepriča ljudstvo, da je on tisti, ki daje življenje, da je on ljubezen po kateri vsak hrepeni in bo skrbel zanje, v nagovoru sprašuje škof Maksimiljan Matjaž?
Odgovarja z odlomkom pisma apostola Pavla Hebrejcem: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih, v teh dneh poslednjega časa pa nam je spregovoril po Sinu.« Po ljubezni, kajti Božji sin je ljubezen, ki vzame nase naše grehe in slabosti, kot seme umrje v zemlji in nato obrodi obilen sad ...
Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž se je rodil v Črni na Koroškem. Po študiju na Teološki fakulteti je bil v duhovnika posvečen leta 1989. Na Papeški univerzi Gregoriana je doktoriral iz bibličnih ved in kasneje postal profesor in predstojnik na katedri za sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani. Je predavatelj predmetov iz področja eksegeze Nove zaveze ter biblične teologije in antropologije. Bil je član duhovniškega sveta nadškofije Maribor in član kolegija svetovalcev.
Papež Frančišek je dr. Maksimilijana Matjaža 5. marca 2021 imenoval za 3. celjskega škofa, od 24. marca 2022 je član Stalnega sveta Slovenske škofovske konference.
Vabljeni k spremljanju in poslušanju celotnega pogovora. Škof Maksimiljan Matjaž bo naš gost tudi v večernem misijonskem pogovoru ob 20.00. Pridružila se mu bosta še Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.
